Jedro

Ker je tožena stranka kot kriterij za določitev delavca, katerega delo je postalo nepotrebno na delovnem mestu pomožni delovodja, uporabila oceno delovne uspešnosti, ki ni bila rezultat dejanske ocene pristojnega delavca, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožniku z dne 26. 7. 2011 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo pod pogoji odpovedane pogodbe o zaposlitvi in mu za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje do poziva na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja vključno z obračunom zaostalih mesečnih plač, plačilo davkov in prispevkov ter izplačilo mesečnih neto plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne mesečne neto plače dalje do plačila ter vpisati delovno dobo v delovno knjižico za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do dneva poziva nazaj na delo ter ga prijaviti v pokojninsko in zdravstveno ter druga obvezna zavarovanja, vse v roku 8 dni pod izvršbo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti njegove stroške postopka v višini 658,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 dnevnega izpolnitvenega roka pod izvršbo (III. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne kot neutemeljen ter odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Sodišče je kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni upoštevalo vloge za preložitev obravnave dne 16. 12. 2011. Tožena stranka je bila prisiljena odpovedati pogodbo o zaposlitvi pooblaščenki tožene stranke N.P., zato je tožena stranka šele 14. 12. 2011 za zastopanje pooblastila odvetnika J.S. iz Ljubljane, ki je prosil za preložitev obravnave, obenem je zaradi službene odsotnosti opravičil tudi pričo M.O.. Sodišče prošnji ni ugodilo. Priče, zaslišane v postopku, so pisno in ustno izjavljale, da je bil tožnik kot delavec odličen, kot delovodja pa slab. Navedeno izhaja tudi iz dopisa N.H. z dne 29. 7. 2011. Tožnik je bil ocenjen v skladu z določili kolektivne pogodbe družb skupine P., ki je veljala v času sporne odpovedi. Za ocenjevanje tožnika je bil pristojen S.A., ki je bil predlagan za pričo, po vedenju tožene stranke pa ni bil zaslišan. Sodišče je napačno ocenilo, da tožnikova ocena delovne uspešnosti ni bila rezultat dejanske ocene pristojnega delavca, saj je bil edini pristojen za njegovo ocenjevanje S.A.. Ocena nikakor ni neverodostojna.

Tožnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje trditvam tožene stranke v pritožbi. Navedbe o prenehanju pooblastila pooblaščenki N.P. so brezpredmetne, saj je toženo stranko že na obravnavi 26. 10. 2011 zastopal R.P.. Zaslišanje priče S.A. je predlagal tožnik. Priča se obravnave ni udeležila, tožnik pa je dokazni predlog umaknil. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobenih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na katere se sklicuje pritožba. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče sprejema dejanske in pravne razloge iz izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja: Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po navedeni zakonski določbi je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Na naroku 26. 10. 2011, na katerem je toženo stranko zastopal R.P., je bila tožena stranka seznanjena z datumom naslednjega naroka. Dejstvo, da je pooblaščenki tožene stranke N.P. prenehalo delovno razmerje, torej na prisotnost tožene stranke ni vplivalo, saj je toženko zastopal pooblaščenec R.P.. Ker pa je tožena stranka izbrala novega pooblaščenca šele 14. 12. 2011, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za preložitev naroka, razlog za preložitev naroka pa tudi ni bila odsotnost priče M.O., ki svoje odsotnosti ni upravičila, opravičilo je poslal le pooblaščenec tožene stranke.

Tožena stranka je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika izhajala iz prve alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), s katero so opredeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi prenehanja potreb delavcev po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Tožena stranka je pri tožniku ugotovila prenehanje potreb po opravljanju dela pomožni delovodja zaradi zmanjšanja obsega dela in posledično zmanjšanje potrebi po številu delavcev, poleg tega je ugotovila resnost in utemeljenost takšnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja (drugi odstavek 88. člena ZDR).

Kolektivna pogodba tožene stranke, katere normativni del je še veljal v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, je v 18. členu določala merila in kriterije za določitev delavca, katerega delo ni več potrebno. Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve so delovni rezultati po mesečni oceni delovne uspešnosti za zadnje tri mesece pred uvedbo postopka. Sodišče prve stopnje je na podlagi dokaznega postopka ugotovilo, da je tožena stranka dne 26. 7. 2011 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga na delovnem mestu pomožni delovodja. Sledilo je izpovedi tožnika, da je kot tesar imel nadpovprečno oceno delovne uspešnosti, po izobraževanju in sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pomožni delovodja pa mu je tožena stranka osebno oceno znižala z obljubo, da se mu bo postopoma zviševala. Pred odpovedjo (tri mesece pred odpovedjo) se mu je osebna ocena, ki se je medtem nekaj zvišala, zopet znižala na 39 točk. Dokazna ocena sodišča prve stopnje o neverodostojnosti ocene delovne uspešnosti izhaja iz pričevanja N.H. in A.G., iz katerih izhaja, da so bili primerljivi delavci ocenjeni višje kot tožnik. Nista pa bili priči pristojna delavca za oceno tožnikove delovne uspešnosti. Tožnik je kot pričo predlagal S.A., ki je tožnika ocenjeval, priča na narok ni pristopila, tožnik pa je dokazni predlog umaknil. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da priča S.A. sploh ni bila zaslišana, kljub temu, da je bila za ocenjevanje tožnika odgovorna oziroma pristojna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila priča predlagana s strani tožnika in ne tožene stranke. Po določbi prvega odstavka 82. člena ZDR je dokazno breme na delodajalcu, če redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ker je tožena stranka kot kriterij za določitev tožnika, katerega delo je postalo nepotrebno na delovnem mestu pomožni delovodja, uporabila oceno delovne uspešnosti, ki ni bila rezultat dejanske ocene pristojnega delavca (temveč znižana za potrebo odpovedi), je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, ker odgovor ni prispeval k rešitvi zadeve (165. člen ZPP v zvezi s 155. členom ZPP).