Up-869/09

23. 2. 2010

ODLOČBA

Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi, ki jo je vložil Emil Osterc, Križevci pri Ljutomeru, ki ga zastopa Vlasta Rehar, odvetnica v Trzinu, na seji 23. februarja 2010

odločil:

Sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 775/2007 z dne 9. 4. 2009 se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo pritožnika kot nedovoljeno. Odločitev o zavrženju revizije temelji na ugotovitvi, da pritožnik ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju ZUS-1). Po presoji Vrhovnega sodišča sta takó trditveno kot tudi dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta. Zgolj navedba vrednosti spornega predmeta, ki jo je Vrhovno sodišče štelo za pavšalno, brez njene dodatne utemeljitve, pa po stališču Vrhovnega sodišča ne zadostuje za dovolitev revizije.

2.Pritožnik očita Vrhovnemu sodišču kršitev 22. člena Ustave. Navaja, da je v reviziji, vloženi zoper sodbo Upravnega sodišča, vrednost spornega predmeta v višini 29.378,12 EUR izrecno navedel. Ta pomeni preračunano vrednost naloženih davčnih obveznosti iz naslova naknadno odmerjenega davka od dobička iz kapitala za leto 2003, ki ga je bil pritožnik dolžan plačati na podlagi prvostopenjske upravne (odmerne) odločbe. Navaja, da se sporna vrednost med postopkom ni spreminjala in očitno presega mejni znesek za dovoljenost revizije. Zato meni, da je stališče Vrhovnega sodišča, na katerem temelji izpodbijani sklep o zavrženju revizije in po katerem je za zagotovitev revizije poleg izrecne navedbe vrednosti spornega predmeta potrebna še njena dodatna utemeljitev, arbitrarno in kot takšno v neskladju s pravico iz 22. člena Ustave. Kršitev pravice iz 22. člena Ustave utemeljuje tudi s trditvijo, da Vrhovno sodišče svoje presoje o pavšalnosti navedb, s katerimi pritožnik zatrjuje obstoj vrednostnega pogoja za dovoljenost revizije, ni obrazložilo.

3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-896/09 z dne 8. 1. 2010 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. O sprejemu ustavne pritožbe je na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) obvestil Vrhovno sodišče in Ministrstvo za finance.

B.

4.Iz podatkov v upravnem spisu št. U 843/2005 izhaja, da je Davčni urad Murska Sobota po opravljenem postopku inšpiciranja pritožniku odmeril davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu za leto 2003 v znesku 7.040.174,00 SIT (preračunano 29.378,13 EUR). Drugostopenjski davčni organ je pritožbo pritožnika zoper prvostopenjsko upravno odločbo zavrnil. Iz vsebine tožbe izhaja, da je pritožnik z njo izpodbijal odmero davčnih obveznosti (ki izhajajo iz prvostopenjske upravne odločbe) v celoti. Upravno sodišče je tožbo pritožnika zoper drugostopenjsko upravno odločbo zavrnilo ter s tem potrdilo pravilnost odmere zneska davčnih obveznosti v višini 7.040.174,00 SIT (29.378,13 EUR). Iz vsebine revizije izhaja, da je pritožnik v uvodu revizije zoper sodbo Upravnega sodišča izrecno navedel, da vlaga revizijo na podlagi 83. člena ZUS-1 in da "je revizija dovoljena, saj vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta znaša več kot 20.000,00 EUR in sicer 29.378,12 EUR (prej 7.040.174,00 SIT)". Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča temelji na stališču, da so te pritožničine navedbe pavšalne, zato kot take brez dodatne utemeljitve Vrhovnemu sodišču ne zadostujejo za presojo, ali je izpolnjen vrednosti pogoj za dovoljenost revizije. Glede na to, da se sporna vrednost med postopkom (tako pred upravnimi organi kakor tudi v nadaljnjem postopku pred sodišči) ni spreminjala, v obravnavanem primeru ne more biti dvoma o tem, da znesek 29.378,12 EUR pomeni tisto vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, ki je upoštevna za presojo izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

5.Ustavno sodišče je o enakih ustavnopravnih primerih že odločilo. Z odločbama št. Up-2343/08 z dne 11. 6. 2009 (Uradni list RS, št. 49/09) in št. Up-2344/08 z dne 17. 9. 2009 (Uradni list RS, št. 78/09) je ustavnima pritožbama ugodilo. Ker so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 59. člena ZUstS, je odločbo o tej ustavni pritožbi sprejel senat. Iz razlogov, navedenih v odločbah št. Up-2343/08 in št. Up-2344/08, je izpodbijani sklep razveljavil in zadevo vrnil Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

C.

6.Senat je sprejel to odločbo na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter članici mag. Marta Klampfer in Jasna Pogačar. Odločbo je sprejel soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik senata