Jedro

Pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj imora imeti pisno pooblastilo.

Če stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, na določenem naslovu sploh ne stanuje, potem ji na tem naslovu tudi nadomestne vročitve ni mogoče opraviti, saj stanovalci niso člani njenega gospodinjstva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožnik solastnik 4/10 nepremičnine parc. št. 427/2 k.o. x.. Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne 632,64 EUR pravdnih stroškov v roku 15-tih dni, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Podrejeno predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je bila vročitev tožbe pravilna. Prezrlo je določilo 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da je tožbo potrebno vročiti stranki osebno. Tožba pa je bila v obravnavanem primeru vročena toženkinemu očetu, ki za prejem pošiljke ni imel toženkinega pooblastila. Za prejem pošiljke s strani toženkinega očeta ne zadošča ustno pooblastilo, saj je to v nasprotju s protokolom Pošte Slovenija. Glede na to, da je bila vročitev opravljena v nasprotju z določili ZPP, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil toženkin oče pooblaščen za prejemanje sodnih pošiljk, je v nasprotju s toženkino izpovedjo, s čimer je podana tudi kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega ni jasno, na podlagi katerega dokaza je sodišče prve stopnje tako ugotovitev sprejelo, s čimer je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi nepravilne vročitve je podana tudi relativna bistvena kršitev določbe 142. člena ZPP. Napačen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da toženka podarjene hiše ni prevzela v posest. Ali je imetništvo ključa vhodnih vrat ob dejstvu, da toženka biva v tujini, oblika prevzema podarjene nepremičnine, bi moralo sodišče prve stopnje meritorno obrazložiti. Ker tega ni storilo, je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega je bilo sodišču že iz zadeve P 19/2007 znano, da ima toženka stalno prebivališče prijavljeno v tujini (postavljen ji je bil začasni zastopnik), zaradi česar je pravilnost vročanja še toliko bolj vprašljiva. Poleg tega bi sodišče moralo ugotoviti, da je tožnikova navedba vrednosti spornega predmeta neustrezna ter ravnati v skladu z določilom tretjega odstavka 44. člena ZPP.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče izda zamudno sodbo, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP. Eden od pogojev (1. točka 318. člena ZPP) je tudi, da je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožba toženi stranki vročana na naslovu P. 1., T.. Na tem naslovu, na katerem ima sicer prijavljeno stalno prebivališče, toženka dejansko ne biva. Sodno pisanje je prevzela mačeha toženke (glej vročilnico pripeto k listovni številki 17) in jo istega dne izročila očetu toženke. Slednjega je tožnica, kot izhaja iz ugotovitev prvega sodišča v sklepu z dne 22. 3. 2011(1), ustno pooblastila za prevzem pisanj. Ker je bilo pisanje že 26. 10. 2010 izročeno njemu, je bila vročitev po mnenju sodišča prve stopnje pravilna.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je toženka očeta za sprejemanje sodnih pisanj ustno pooblastila. To namreč iz izpovedbe tožene stranke jasno izhaja (primerjaj zapisnik z dne 22. 3. 2011, list. št. 36). Pritožbene trditve, da je tožena stranka izpovedala drugače, so tako brez podlage v podatkih spisa. Vendar pa takšno ustno pooblastilo za pravilno vročitev tožbe ne zadostuje.

8. ZPP posebnih določb o tem, v kakšni obliki mora biti dano pooblastilo pooblaščencu za sprejem sodnih pisanj, nima. Pisno obliko izrecno predpisuje le v zvezi z pooblastilom, ki je dano drugi osebi (odvetniku ali osebi, ki ni odvetnik, pa tudi odvetniški družbi) za opravljanje pravdnih dejanj (97. člen ZPP). Postavlja se tako vprašanje, ali je vročitev oziroma sprejem sodne pošiljke z podpisom vročilnice, takšno dejanje, ki ga lahko uvrstimo med pravdna dejanja in je za njegovo veljavnost zato potrebno pisno pooblastilo. Glede na to, da ima vročitev za posledico začetek teka t.i. procesnega roka (to je roka za vložitev odgovora na tožbo)(2), ima pa tudi druge pomembne posledice (z vročitvijo tožbe se pravda začne in od tega trenutka dalje se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istima strankama - 189. člen ZPP, od vročitve tožbe dalje je za spremembo tožbe potrebna privolitev tožene stranke - 184. člen ZPP), gre po mnenju pritožbenega sodišča brez dvoma za pravdno (procesno) dejanje. Pooblaščenec, ki ga stranka pooblasti za takšno dejanje, mora zato imeti pisno pooblastilo. Dejstvo, da je določena oseba pooblaščena zgolj za vročanje pisanj, ne pa za druga pravdna dejanja, na obliko pooblastila ne more imeti vpliva.

9. Do enakega zaključka, to je, da mora imeti pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj pisno pooblastilo, pridemo tudi na podlagi določb Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu. Po 75. členu OZ je pisna oblika pooblastila predpostavka za veljavnost podelitve upravičenja za zastopanje takrat, kadar je takšna oblika predpisana za tisto pogodbo oz. drug pravni posel, na katero se pooblastilo nanaša. Glede na to, da mora naslovnik ob vročitvi sodnega pisanja podpisati vročilnico, je mogoče zaključiti, da mora biti tudi pooblastilo za takšno dejanje dano pisno. Pisnost je nenazadnje predvidena tudi v 22. členu Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve(3), kjer je določeno, da lahko naslovnik (pooblastitelj) le s pisnim pooblastilom pooblasti drugo osebo (pooblaščenca) za prevzem pošiljke.

10. Oče pritožnice glede na obrazloženo za prevzem sodne pošiljke (tožbe) ni imel (veljavnega) pooblastila. Zato tudi ni mogoče šteti, da je bila tožba, ki mu je bila kot domnevnemu pooblaščencu (z opravljeno nadomestno vročitvijo mačehi) vročena, vročena pravilno.

11. Končno je potrebno odgovoriti še na vprašanje, ali je bila vročitev toženi stranki na naslovu njenega stalnega prebivališča pravilna, upoštevajoč možnost nadomestne vročitve družinskemu članu. Po 139. členu ZPP se naslovniku (fizični osebi) pisanje vroča v stanovanju, v katerem dejansko prebiva. Dejansko prebivališče pa ni vselej tudi formalno prebivališče(4). Ker je pojem stanovanja treba razumeti v dejanskem smislu, je za vročanje odločilen kraj dejanskega bivanja. Če stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, na določenem naslovu sploh ne stanuje, potem ji na tem naslovu tudi nadomestne vročitve (140. člen ZPP) ni mogoče opraviti(5), saj stanovalci niso člani njenega gospodinjstva.

12. V konkretnem primeru je toženkino dejansko bivališče v Italiji (na naslovu V, kjer ima prijavljeno tudi začasno prebivališče). Na naslovu P., kamor ji je bila tožba vročana, ne živi. Opravljena vročitev mačehi zato ne more biti veljavna niti kot nadomestna vročitev osebno toženi stranki, saj mačehe ni mogoče šteti kot njenega družinskega člana.

13. Izpodbijana zamudna sodba je bila tako, saj tožba toženi stranki ni bila vročena pravilno, izdana v nasprotju z 318. členom ZPP. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo. Ker kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, vrača zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. V njem bo moralo sodišče ugotovljeno procesno kršitev odpraviti in toženki tožbo pravilno vročiti v odgovor.

14. Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in zamudno sodbo zaradi navedene kršitve ZPP razveljavilo, na ostale pritožbene navedbe ni odgovarjalo.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Sodišče prve stopnje se je z vprašanjem pravilnosti vročitve že ukvarjalo ob odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in zavzelo stališče, da je bila vročitev pravilna. V izpodbijani sodbi je, ne da bi se glede tega (znova) podrobneje opredelilo, navedlo le, da je bila vročitev opravljena v skladu z 1. odstavkom 142. člena ZPP.

(2) Procesni roki označujejo določeno časovno obdobje, v katerem mora stranka opraviti določeno dejanje v postopku.

(3) Uradni list RS, št. 31/2007. (4) A. Galič, V. Rijavec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga stran 557, 558, in 4. knjiga, stran 111. (5) A. Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 559.