Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zakonske predpostavke, ki so podlaga za izdajo začasne odredbe.
Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo povečalo obseg stikov, kot je bil določen z začasno odredbo z dne 25. 2. 2020. Tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju CSD, da je nujno treba ohraniti stike med tednom, ker je za otroka bolj koristno, da očeta vidi večkrat za krajši čas in ne le enkrat na štirinajst dni, saj bi bilo v nasprotnem med dvema stikoma preveč prostega prostora, kar bi stresno delovalo na otroka.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
_Odločitev sodišča prve stopnje_
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da se sodna poravnava sklenjena med udeležencema II N 1358/2019 z dne 25. 2. 2020 začasno spremeni tako, da stiki med mladoletnim otrokom1 in nasprotnim udeležencem začasno potekajo vsako sredo od 16.00, ko nasprotni udeleženec prevzame otroka na domu predlagateljice, do 18.00, ko ga pripelje nazaj na dom predlagateljice, med vikendom v soboto ali nedeljo od 10.00, ko nasprotni udeleženec prevzame otroka na domu predlagateljice, do 18.00 ure, ko predlagateljica prevzame otroka na parkirišču pri gostišču A., da stiki v prvem tednu potekajo na nedeljo, v drugem tednu na soboto in tako izmenično naprej, razen če nasprotni udeleženec sedem dni prej obvesti predlagateljico, da v soboto dela in se v tem primeru stik prestavi iz sobote na nedeljo, da v času poletnih počitnic (julij in avgust) otrok preživi s predlagateljico dva tedna, da v tem času se stiki med nasprotnim udeležencem in otrokom ne izvajajo, da je predlagateljica dolžna točen datum preživljanja počitnic otroka pri njej sporočiti nasprotnemu udeležencu najkasneje do 31. maja za tekoče leto, da v preostalem času poletnih počitnic redni stiki med otrokom in nasprotnim udeležencem potekajo v obsegu, določenem v predhodnih dveh alinejah, da v primeru, da zaradi bolezni ali odrejene karantene stik otroka z nasprotnim udeležencem ni mogoč, mora predlagateljica bolezensko stanje otroka izkazati na način, da o bolezni otroka pravočasno obvesti nasprotnega udeleženca in izbranega pediatra (lahko tudi po telefonu), nasprotni udeleženec pa se lahko o bolezenskem stanju otroka pozanima pri izbranem pediatru otroka, da mora predlagateljica glede odrejene karantene otroka to nasprotnemu udeležencu izkazati z odločbo o odrejeni karanteni ali na drug primeren način, kakor je bila o karanteni otroka obveščena sama (I), da kar je zahteval nasprotni udeleženec več (širši oziroma drugačen obseg stikov, določitev stikov med šolskimi počitnicami, božičnimi, novoletnimi prazniki, itd.), se zavrne (II), da za primer kršitve obveznosti iz začasne odredbe se kršitelju izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati pa izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo - višjo kazen za primer, če bo kršitelj ponovno ravnal v nasprotju z začasno odredbo (III), da se mora nasprotni udeleženec najkasneje v roku petnajstih dni od prejema tega sklepa vključiti v ustrezen program strokovne pomoči, tako glede učenja starševskih veščin kot glede njegove stiske v zvezi z življenjsko situacijo, v kateri se nahaja, in sicer bodisi v okviru CSD v smislu socialno varstvene storitve osebna pomoč in treninga starševskih veščin, bodisi samoiniciativno z angažiranjem terapevta ustrezne stroke, s tem, da mora nasprotni udeleženec v roku dvajsetih dni od prejema tega sklepa sodišču pisno sporočiti, v kateri program je vključen in kako pogosto ga bo obiskoval (IV), da začasna odredba stopi v veljavo takoj in traja do pravnomočnega zaključka tega postopka oziroma do drugačne odločitve sodišča (V), da pritožba ne zadrži izvršitve te začasne odredbe (VI) in da so stroški postopka v zvezi z začasno odredbo nadaljnji stroški postopka (VII).
_**Povzetek pritožbenih navedb**_
2. Nasprotni udeleženec v (preobsežni) pritožbi izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov.
3. Sodišče prve stopnje je razširilo obseg stikov le za tri ure. Dejansko obsega stikov ni povečalo, ker je bil tak način stikov že določen s sodno poravnavo, ki pa se ni izvrševala. Odločitev sodišča nima strokovne opore v razlogih, zaradi katerih ni sledilo predlogu nasprotnega udeleženca glede obsega stikov, kot ga je predlagal v predlogu za izdajo začasne odredbe. Sklep je brez kakršne koli obrazložitve v delu, v katerem sodišče ugotavlja, da otrok še ni zrel, da bi pri nasprotnem udeležencu prenočil oziroma v delu, v katerem je zavrnilo predlog glede stikov v času počitnic in praznikov.
4. Sodišče je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, čeprav je ugotovilo, da zaradi neizvajanja stikov med nasprotnim udeležencem in otrokom čustvena navezanost slabi, da so koristi otroka ogrožene, da obstaja nevarnost, da otrok zaradi premajhnega stika z nasprotnim udeležencem ne bo razvil kvalitetne čustvene navezanosti na nasprotnega udeleženca, in da zaradi ogroženosti otroka ni razloga, da bi sodišče z izdajo začasne odredbe odlašalo do prejema mnenja sodnega izvedenca. Gre za nasprotujoče si ugotovitve glede na odločitev sodišča, ki ni v korist otroka. Stiki otroka z nasprotnim udeležencem so v sedanji starosti otroka zelo pomembni.
5. Nasprotni udeleženec se zaveda, da predlagana sprememba stikov pomeni za otroka spremembo in s tem določeno psihično obremenitev, ki pa ni primerljiva s škodo, ki bo otroku nastala, če bo prišlo do odtujitvenega sindroma, ki pri otroku že nastaja. Z odločitvijo sodišče ni dalo prednost dolgoročni koristi otroka. Niso predlagane nočitve tiste, ki bi pri otroku povzročile stresno situacijo, ampak je predlagateljica tista, ki s svojim ravnanjem povzroča stresno situacijo pri otroku, kar izhaja iz mnenja CSD.
6. V postopku pred CSD se je izkazalo, da so vsi postopki, ki jih je vodila predlagateljica zoper nasprotnega udeleženca neutemeljeni, da otrok s strani nasprotnega udeleženca ni ogrožen, da je začasna odredba nujno potrebna, ker se udeleženca ne moreta sporazumeti o stikih, iz mnenja CSD pa izhaja, da so stiki v korist otroka.
7. Nasprotni udeleženec se zaveda, da bodo spremembe pri stikih pri otroku povzročile določeno stresno situacijo, vendar ta ne bo večja od tiste, ki bo otroku nastala, če se bo z nočitvami pretirano čakalo. Dlje kot se z nočitvami odlaša, večji stres bo otrok nato doživel, ko se bodo nočitve v praksi dejansko izvajale.
8. Sodišče ugotavlja, da bi v primeru, če bi se sledilo predlogu nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, nasprotni udeleženec otroka ne bi videl štirinajst dni, sodišče pa ne upošteva, da nasprotni udeleženec v trenutni ureditvi ne vidi otroka po cel mesec, ko predlagateljica sporoči nasprotnemu udeležencu, da stika ne bo.
9. Nasprotni udeleženec je predlagateljici ob 17.00 poslal sporočilo, da jo bosta z otrokom čakala ob 17.30 pred hotelom A., kjer je mirno parkirišče in dovolj prostora za predajo, kar je v skladu z izpodbijano sodno odločbo. Ob prihodu predlagateljice pa je bil deležen njenega verbalnega izpada v smislu, da sodišče ni določilo "te lokacije oziroma tega parkirišča", ker naj bi bila po njenem prepričanju lokacija predaje vhod v gostišče, kjer pa se vedno nahaja množica ljudi.
10. Nasprotni udeleženec opravi dve tretjini razdalje prevozov otroka, ki so povezani s stiki, kar je tedensko dvesto kilometrov, za razliko od predlagateljice, ki se je z otrokom preselila daleč stran od nasprotnega udeleženca. Taka ureditev nasprotnega udeleženca znova postavlja v podrejeni slabši položaj.
11. CSD je v mnenju zopet sledil predlagateljici, kar kaže, da oseba, ki je pripravila mnenje ne pozna družinske situacije ter preteklih sodnih in drugih postopkov med udeležencema.
12. Otrok na letni ravni do sedaj ni imel več kot pet dni stika z nasprotnim udeležencem, kar je v nasprotju z otrokovo koristjo. V preteklem letu vključno s stiki, ki bi morali potekati 1. 1. 2022 je odpadlo petnajst vikend stikov in dva vikend stika, ko je imela predlagateljica dopust ter trinajst stikov čez teden, tako da je odpadlo 29 % vseh stikov.
13. Predlagateljica ni dokazala, da se je vključila v strokovno obravnavo, saj ni predložila dokazila. Nasprotni udeleženec je konkretno navedel, da se je udeležil terapij, sodišče tem navedbam ni sledilo, razlogov za tako ugotovitev pa ni navedlo. Vključitev nasprotnega udeleženca v ustrezen program strokovne pomoči ni nujno potrebna, zato je začasna odredba v tem delu nepotrebna.
_**Odgovor na pritožbo**_
14. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
_**O utemeljenosti pritožbe**_
15. Pritožba ni utemeljena.
_**Glede procesnih kršitev**_
16. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1. 17. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma da so ta dejstva v medsebojnem nasprotju, kar bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te obrazložitve.
18. Mnenje CSD je strokovno in skrbno obrazloženo. Podrobno so v mnenju predstavljene dejanske okoliščine povezane z razmerjem med udeležencema in otrokom, ki so strokovno argumentirane. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je mnenje pripravila strokovna sodelavka, ki ne pozna družinske situacije ter preteklih sodnih in drugih postopkov med udeležencema. Prav nasprotno. Iz mnenja izhaja, da je CSD pri oblikovanju predlogov glede obsega stikov in glede starševskih kapacitet udeležencev upošteval vse relevantne okoliščine konkretnega primera. Protispisne so pritožbene navedbe, da je CSD priviligiral predlagateljico. Prav nasprotno. Predstavil in upošteval je v mnenju številna ravnanja predlagateljice, s katerimi povzroča škodo otroku v njegovem psihosocialnem razvoju, hkrati pa je strokovno ocenil starševske sposobnosti nasprotnega udeleženca in njegove osebnostne lastnosti (težave), ki imajo nedvomno pomemben vpliv na obseg stikov v sedanjih okoliščinah in zaradi katerih nujno potrebuje strokovno pomoč.
_**Presoja pritožbenega sodišča**_
19. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zakonske predpostavke, ki so podlaga za izdajo začasne odredbe.2
20. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo povečalo obseg stikov, kot je bil določen z začasno odredbo z dne 25. 2. 2020. Tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju CSD, da je nujno treba ohraniti stike med tednom, ker je za otroka bolj koristno, da očeta vidi večkrat za krajši čas in ne le enkrat na štirinajst dni, saj bi bilo v nasprotnem med dvema stikoma preveč prostega prostora, kar bi stresno delovalo na otroka.
21. Otrok do sedaj še ni prespal pri nasprotnem udeležencu, tako sta se udeleženca dogovorila tudi s sodno poravnavo, CSD pa je predlagal postopno širitev stikov, zato je pravilna (začasna) odločitev sodišča, ki je v navedeni fazi postopka (tudi iz razloga, ker se v postopku čaka na izdelavo izvedenskega mnenja) zgolj časovno povečalo urne stike med vikendom.3 Tudi nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da povečanje stikov z nočitvami za otroka lahko predstavlja stresno situacijo, zato je toliko bolj utemeljena odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju CSD, da se nasprotni udeleženec mora vključiti v ustrezen program strokovne pomoči, zaradi učenja starševskih veščin, kot tudi zaradi njegove stiske v zvezi z življenjsko situacijo, v kateri se je znašal zaradi razpada življenjske skupnosti s predlagateljico, kar bo ustrezna podlaga za širitev stikov in na podlagi katere bo nasprotni udeleženec lažje prepoznal in obvladoval stresne situacije pri otroku, ki bodo nastale, ko bo otrok ob stikih tudi prespal pri nasprotnemu udeležencu.
22. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da so prevozi od bivališča predlagateljice do nasprotnega udeleženca za otroka zaradi razdalje preobremenjujoči, zato pritožbeno sodišče v navedeni fazi postopka še sprejema (tolerira), da se odpadli stiki še ne nadomeščajo, če pa se bo enak trend odpadlih stikov nadaljeval (tudi če bodo izkazani upravičeni razlogi), bo treba sprejeti odločitev, da se bodo stiki nadomeščali.
23. Pri končni odločitvi bo sodišče prve stopnje moralo uravnotežiti prevoze otroka na stike med oba udeleženca, ker je taka odločitev pomembno sporočilo otroku, da tudi predlagateljica podpira stike otroka z nasprotnim udeležencem. V navedeni fazi postopka, pa je v korist otroka, da preživi čim več časa z nasprotnim udeležencem, zato je tudi režim voženj, kot ga je določilo sodišče prve stopnje v korist otroka.
24. Sodišče je določilo, da se prevzem otroka opravi na parkirišču pri gostišču A. iz razloga, ker je konfliktna situacija med staršema visoka in se še bolj zapleta, kar je očitno utemeljen razlog, da se predaja opravi na javnem mestu ob prisotnosti večjega števila ljudi, prav iz razloga, da se na ta način prepreči ali vsaj omejijo konflikti med udeležencema ob predaji otroka. Ni torej razloga, da bi se odločitev v tem delu spreminjala.4
25. Pritožbeno sodišče pritrjuje nasprotnemu udeležencu, da ravnanja predlagateljice s katerimi otežuje stike in sproža različne postopke zoper nasprotnega udeleženca negativno vplivajo na otrokov psihosocialni razvoj. Te ugotovitve potrjuje tudi mnenje CSD. Predlagateljica očitno še ni ponotranjila, da so stiki otroka z nasprotnim udeležencem v otrokovo korist, in ki lahko bistveno vplivajo na otrokova pozitivna čustvena in vedenjska stanja, še posebej, ker otrok (že) prepoznava (in je ponotranjil) konfliktna stanja med udeležencema, ki mu povzročajo strah in stisko.
26. Predlagateljica je izkazala, da se je vključila v svetovalni proces, to izhaja tudi iz mnenja CSD in priloženih listin, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.
_**Odločitev pritožbenega sodišča**_
27. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).
_**Odločitev o pritožbenih stroških**_
28. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP).
1 Rojen ... 2019. 2 Pritožbeno sodišče zakonskih določb, ki so podlaga za odločitev ne povzema, ker jih je v sklepu povzelo sodišče prve stopnje (glej 9. tč. sklepa sodišča prve stopnje) in v pritožbi nasprotni udeleženec. 3 Kljub dejstvom, ki jih izpostavlja pritožba (odtujevanje otroka od nasprotnega udeleženca, majhno število stikov, številni odpadli stiki, itd. - podrobneje glej str. 5 pritožbe) in jih je ugotovilo in pravilno ocenilo sodišče prve stopnje ob upoštevanju vseh dejstev konkretnega primera. 4 Kljub dejstvu, da je bila reakcija predlagateljice rigidna in neprimerna, če so resnične pritožbene navedbe glede dogodka ob predaji otroka pred hotelom A.