Up-133/01

10. 7. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 10. julija 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper:

- odločbo Ministra za pravosodje št. 792-12-3/01 z dne 5. 3. 2001 v zvezi z odločbo upravnika ZPKZ Dob pri Mirni št. 791-066- 3/01-1007 z dne 18. 1. 2001 in

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper:

- odločbo, s katero so mu bili prepovedani telefonski pogovori in - sklep, s katerim ni bilo ugodeno njegovi prošnji za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka.

B.Pritožnik predlaga odločanje o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev in zatrjuje kršitev 14., 18., 21., 22., 27., 29., 51. in 54. člena Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme in zadrži izvrševanje izpodbijane sodbe.

Po določbi 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je mogoče ustavno pritožbo vložiti šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva zoper posamični akt, ki se z ustavno pritožbo izpodbija. Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Na podlagi 420. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP) je mogoče zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. V obravnavanem primeru je pritožnik vložil ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo pred odločitvijo o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti in predlagal njeno izjemno obravnavo pred izčrpanostjo izrednega pravnega sredstva. V naknadni vlogi je glede na dejstvo, da je ustavna pritožba zoper sodbo pritožbenega sodišča prepozna (sodba mu je bila vročena dne 24. 11. 2000, ustavno pritožbo pa je vložil dne 4. 4. 2001), predlagal izjemno obravnavo ustavne pritožbe, vložene po izteku 60-dnevnega roka. Predlog je obrazložil z navedbo, da kot laik v pravnih zadevah pred tem ni bil seznanjen z dejstvom, da se v primeru kratenja človekovih pravic lahko obrne tudi na Ustavno sodišče.

Po prvem odstavku 52. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži v 60 dneh od dneva vročitve izpodbijanega posamičnega akta. Po tretjem odstavku navedenega člena ZUstS pa lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku v zakonu določenega roka. Z zatrjevanjem nepoznavanja prava pritožnik ne more uspešno uveljavljati pogoja posebne utemeljenosti primera za izjemno obravnavo ustavne pritožbe po poteku roka. Drugih razlogov pritožnik ne navaja, Ustavno sodišče pa jih samo tudi ni našlo.

Pravočasnost je ena od procesnih predpostavk za vložitev ustavne pritožbe. Ker v obravnavanem primeru ni podana, s predlogom za izjemno obravnavo po roku pa pritožnik ni uspel, je bilo treba ustavno pritožbo zoper pravnomočno obsodilno sodbo kot prepozno zavreči.

V zvezi z zatrjevanimi nezakonitimi dejanji sodnikov ter zdravstvenih in drugih delavcev ZPKZ, ki pritožniku po njegovem mnenju niso omogočili primerne in pravočasne zdravstvene oskrbe, pa pritožnik ne izkazuje, da je pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpal predvideno sodno varstvo. Po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, pristojno sodišče v upravnem sporu. Ker pritožnik ni izkazal, da je to sodno varstvo izčrpal, ustavna pritožba pa se lahko vloži šele ko so izčrpana vsa pravna sredstva, je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu kot preuranjeno zavreči.

Prav tako ni izpolnjena procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev zoper izpodbijano odločbo upravnika ZPKZ.

Izpodbijana odločba je bila izdana v upravnem postopku. Zoper dokončne posamične akte, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov je na podlagi prvega odstavka 157. člena Ustave mogoč upravni spor, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo.

Pritožnik ni izkazal, da bi pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpal predvideno sodno varstvo, zato je bilo treba ustavno pritožbo tudi v tem delu zavreči. Ker tožbe v upravnem sporu ni mogoče šteti za izredno pravno sredstvo v smislu 51. člena ZUstS, po stališču Ustavnega sodišča obravnava ustavne pritožbe pred izčrpanjem upravnega spora ni mogoča.

Glede izpodbijanega sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka pa je treba ugotoviti, da je bila ustavna pritožba v delu, v katerem se je nanašala na ta sklep, tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Zato je bil pritožnik z dopisom Ustavnega sodišča z dne 29. 5. 2001 v skladu z drugim odstavkom 54. člena ZUstS pozvan k dopolnitvi vloge z navedbo podatkov in predložitvijo listin, kot jih zahteva 53. člen ZUstS. Opozorjen je bil tudi na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bo dopolnil v skladu z določbami ZUstS.

Pritožnik je na poziv Ustavnega sodišča sicer pravočasno odgovoril (vloga z dne 7. 6. 2001 in naknadna dostava potrdila dne 15. 6. 2001) ter vlogi priložil dve potrdili ZPKZ Dob (z dne 1. 6. 2001 in z dne 8. 6. 2001), kopijo odredbe za hišno preiskavo in kopijo časopisnega članka. Vendar pa je treba ugotoviti, da se navedena dopolnitev vsebinsko nanaša le na sodbo pritožbenega sodišča, s katero je bila potrjena obsodilna sodba sodišča prve stopnje in odločeno, da je pritožnik dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, ne pa na sklep s katerim je bil zavrnjen predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka. Zato je tudi po dopolnitvi pritožnikova ustavna pritožba zoper ta sklep tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Ustavni pritožbi namreč ni bila priložena niti kopija izpodbijanega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I K 488/99 z dne 24. 1. 2001 niti ni bilo navedeno, katere človekove pravice in zakaj naj bi bile z izpodbijanim sklepom kršene. Ker pritožnik vloge, kljub pozivu Ustavnega sodišča, ni dopolnil v skladu z zahtevami ZUstS, je bilo treba ustavno pritožbo tudi v tem delu zavreči.

C.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve, druge in četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk