Jedro

Pravno podlago za odločanje o stroških tretjega v izvršilnem postopku ne predstavljata določbi 154. in 160. člena ZPP, temveč določba šestega odstavka 38. člena ZIZ.

Tretji v okviru ugovora tretjega nima samo trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja pravice, ki preprečuje izvršbo, temveč tudi glede izvršilnih stroškov. V ugovoru ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na neutemeljenost tako nastalih stroškov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani VII. točki potrdi.

II. Tretji udeleženec sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom glede tretjega udeleženca A. A. d.o.o., ugodilo ugovoru tretjega in sklep o izvršbi v zvezi s sklepom o dodatni izvršbi z dne 18. 12. 2012 razveljavilo v delu, v katerem se nanaša na osebno vozilo znamke VW GOLF 1,9 TDI, letnik 2004, reg. oznaka ..., ident. št. ..., in v tem delu izvršbo ustavilo (III. izreka) ter zavrnilo zahtevo tretjega udeleženca za povrnitev stroškov ugovora tretjega (VII. izreka).

2. Tretji udeleženec A. A. d.o.o. se je pritožil zoper odločitev v VII. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Dolžnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 160. člen ZPP, kršilo določbo pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, prav tako bi moralo uporabiti 154. člen ZPP, ob upoštevanju vseh okoliščin primera (izvršitelj je pred rubežem vedel, da ima tretji na vozilu lastninsko pravico – dopis izvršitelja tretjemu z dne 12. 12. 2012) odločiti drugače. Izvršitelj je deloval v imenu in na račun upnika, pri upravni enoti bi lahko upnik pridobil podatek o lastništvu predmetnega vozila, zato so tako nastali stroški potrebni stroški za zaščito pravic tretjega udeleženca.

6. Pravno podlago za odločanje o stroških tretjega v izvršilnem postopku ne predstavljata določbi 154. in 160. člena ZPP, temveč določba šestega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik povrniti tretjemu tiste stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Neutemeljeno povzročeni stroški so tisti stroški, glede katerih je stranki pripisati krivdo (culpae). Uporaba določbe 154. člena ZPP je v tem primeru izključena, saj se določbe ZPP v izvršilnem postopku uporabljajo le, če ni v ZIZ ali drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ). Ker ZIZ ureja vprašanje povrnitve stroškov, ki jih je tretji imel z ugovorom, ni podlage za uporabo 15. člena ZIZ in posledično 154. in 160. člena ZPP.

7. Tretji udeleženec se v pritožbi trudi izkazati, da je upnik pred opravo rubeža vedel, da ima na osebnem vozilu Golf, ki je predmet odločitve sodišča prve stopnje v III. točki izreka, lastninsko pravico. Višje sodišče ugotavlja, da so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vedenje upnika o obstoju lastninske pravice na tako zarubljenem vozilu, pritožbena novota in so zato za višje sodišče neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik v pritožbi ni pojasnil, zakaj teh okoliščin ni navedel že v ugovoru. Očitanje pomanjkanja skrbnosti v zvezi s šestimi odstavkom 4. člena ZIZ ne more iti na rovaš upnika, saj bi bilo slednje primerno le, če bi upnik v predlogu za dodatno izvršilno sredstvo navedel omenjeno vozilo kot predmet izvršbe, kar pa ni primer v tem postopku. Sodišče je s sklepom z dne 18. 10. 2012 (red. št. 10) dovolilo izvršbo na premične stvari dolžnika, ne da bi posebej individualiziralo predmet izvršbe; predmetno osebno vozilo se je kot predmet izvršbe individualiziralo šele na rubežu, kot izhaja iz stanja spisa.

8. Tretji v okviru ugovora tretjega nima samo trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja pravice, ki preprečuje izvršbo, temveč tudi glede izvršilnih stroškov. V ugovoru ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na neutemeljenost tako nastalih stroškov.

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na šestem odstavku 38. člena ZIZ.