Jedro

Ni razloga, da priposestvovanje neprave stvarne služnosti - služnosti, ustanovljene v korist določenega subjekta - ne bi bilo mogoče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis služnostne pravice postavitve, uporabe, nadzora, upravljanja, vzdrževanja, popravila in rekonstrukcije infrastrukturnega objekta pri nepremičnini s parc. št. 36/0, k. o. X, last toženke, in v korist tožnika kot služnostnega upravičenca. Ugodilo pa je tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da se v korist tožnika in v breme nepremičnine s parc. št. 36/0, k. o. X (ID znak nepremičnine: 000) ugotovi, da obstoji služnost postavitve, uporabe, nadzora, upravljanja in vzdrževanja, popravila ter rekonstrukcije infrastrukturnega objekta, vključno z ustreznimi dovozi in dohodi, vse v obsegu in na lokaciji, kot je potrebno za izvrševanje služnostne pravice. Toženki je bilo naloženo povračilo 890,40 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) ter predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni in se tožbeni zahtevek zavrne, vključno z vsemi ostalimi podrednimi tožbenimi zahtevki. Podrejeno pa predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obeh primerih uveljavlja povračilo pritožbenih stroškov, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Opozarja, da je prvostopenjsko sodišče kot podlago tožbe upoštevalo tudi trditve, ki jih je tožnik podal v odgovoru na tožbo, čeprav za takšno postopanje ni bilo podlage, saj se tožnik v nasprotni tožbi ni skliceval na navedbe in predlagane dokaze iz odgovora na tožbo. Tožnik ni predložil nobenega dokaza in tudi ni predlagal izvedbe dokazov, ki bi utemeljevali njegove trditve iz tožbe, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče, skladno z določbo prvega odstavka 180. člena ZPP, tožbo šteti za nepopolno in zahtevati njeno dopolnitev. Izpodbijana sodba je neizvršljiva; podana je kršitev 19. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), saj bi moral tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice vsebovati natančen opis poteka služnosti po služečem zemljišču. Tožnik je postavil povsem nedoločen zahtevek, saj je zahteval ugotovitev obstoja služnosti za infrastrukturni objekt, kar pa je povsem nedoločen pojem in ga kot takega ne opredeljuje noben zakon. Tožnik služnosti ni natančno opisal, zato je način njenega izvrševanja nedoločljiv; prvostopenjsko sodišče pa takšnemu zahtevku ne bi smelo ugoditi. Zmotna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP. Tožnik ni podal ustreznih navedb v zvezi s tem, kdo naj bi bil njegov pravni prednik in na kakšen način so posamezni pravni predniki izvrševali zatrjevano služnost. Upoštevajoč splošna pravila stvarnega in obligacijskega prava, nastanek služnosti v javno korist nikoli ni bil mogoč na podlagi priposestvovanja. Odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist je možna le na podlagi odločbe pristojnega organa, ali na podlagi sporazuma, ne pa na podlagi priposestvovanja, saj bi bilo širjenje pridobitnih načinov za stvarne pravice v javno korist v nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije. Izpostavlja Obči državljanski zakonik (v nadaljevanju: ODZ), ki je sicer res poznal institut neprave služnosti, in poudarja, da tožnik ni podal trditvene podlage, zakaj in na kakšen način je do takšne služnosti prišlo, kar pomeni, da je njegov tožbeni zahtevek nesklepčen. Glede nastanka in prenehanja neprave stvarne služnosti se uporabljajo določila Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), ki ureja osebne služnosti, kar pomeni, da ustanovitev neprave služnosti s priposestvovanjem ni mogoča. Poudarja, da instituta neprave stvarne služnosti slovenski pravni red pred letom 2003 ni poznal, kar velja tudi za določbe Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju: ZTLR). Izpostavlja, da zahtevek materialnopravno ni utemeljen, saj nastanek služnosti v javno korist na podlagi priposestvovanja ni dopusten, ker takšnega pridobitnega načina stvarne pravice v javno korist ne predvideva in ne določa noben zakon.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje zaključkom, argumentaciji in pravnim naziranjem prvostopenjskega sodišča ter izpostavlja, da je celotno zemljišče ograjeno z ograjo, kar pomeni, da je s služnostjo obremenjena celotna nepremičnina, zato odpade vsak dvom glede obsega obremenitve nepremičnine. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje ter priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glavni vsebinski pogoj za zamudno sodbo je v skladu s 3. točko prvega odstavka 318. člena ZPP sklepčnost tožbe - materialnopravna utemeljenost zahtevka mora izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi. Resničnosti teh dejstev sodišče ne more preizkušati, saj zamudna sodba temelji na fikciji, da pasivnost toženke izraža priznavanje dejanskih navedb v tožbi. Zato mora sodišče preizkusiti materialnopravno utemeljenost zahtevka glede na zatrjevana dejstva. V obrazložitvi zamudne sodbe mora pojasniti, katere pravne norme je uporabilo, kako jih je interpretiralo in kako je pod njih subsumiralo dejanske navedbe ter katere so tiste izmed tožbenih navedb, ki jih je treba subsumirati (2).

6. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je vlogo tožnika z dne 24. 2. 2012, naslovljeno kot odgovor na tožbo in nasprotno tožbo, obravnavalo celostno. Glede na strukturo in vsebino vloge je moč jasno zaznati prepletanje trditvene podlage tako odgovora na tožbo kot nasprotne tožbe. Tožnik obeh delov ni ostro razmejil, pri čemer pa na prepletanje kaže tudi zapis "kot dosedaj", naveden pod posameznimi sklopi trditev. Tako so neutemeljeni pritožbeni očitki v zvezi z nepopolnostjo tožbe ter posledično kršitvijo razpravnega načela iz 7. člena ZPP.

7. Neutemeljeni so pritožbeni očitki v zvezi z nedoločenostjo zahtevka in neizvršljivostjo sodbe zaradi kršitve 19. člena ZZK-1 v zvezi s kršitvijo 180. člena ZPP v zvezi s 108. členom ZPP. Zakon o zemljiški knjigi v 19. členu določa, da se v primeru, če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo. Zakon pri tem neposredno ne določa načina opisa prostorskih meja služnosti, oziroma da bi moral biti potek služnostne poti določen z navedbo posameznih točk v naravi in z razdaljami med njimi, ampak uporablja pravni standard natančnega opisa. Dikcija, ki jo je sodišče prve stopnje povzelo po nasprotni tožbi in ki jo toženka graja, je prilagojena dejstvu, da gre v obravnavani zadevi za nepravo stvarno služnost v javno korist. Potek služnostne poti res ni določen z merami po dolžini in širini, niti ni navedeno, za kateri daljnovod gre, kar pa še ne pomeni, da ni zadoščeno pravnemu standardu natančnega opisa, oziroma da zaradi tega ni jasen obseg pravice služnostnega upravičenca in da toženka kot lastnica služečega zemljišča nima pravnega varstva. V odgovoru na tožbo je tožnik pojasnil, da je celotno zemljišče ograjeno z ograjo in je s služnostjo obremenjena celotna nepremičnina. Tudi zaradi zapisa "infrastrukturni objekt" ne moremo govoriti o nedoločenosti zahtevka. Daljnovod sodi med infrastrukturne objekte, kar je moč smiselno razbrati iz določbe 57. člena Energetskega zakona, ki nenazadnje govori tudi o terminu "infrastruktura".

8. Povsem neutemeljeni so pritožbeni očitki, ki se nanašajo na obstoj pravnega nasledstva. Tožnik je jasno navedel, da je bil E. L., ki je bil investitor gradnje v letu 1953, njegov pravni prednik, čemur pa toženka ni oporekala, saj ni pravočasno vložila odgovora na tožbo. V primeru, ko ni podan odgovor na tožbo, se vzpostavlja absolutna domneva o priznanju tožnikovih trditev, na katere se opira zahtevek (sistem afirmativne litiskontestacije). V takšnih primerih se dokazi ne izvajajo, niti ne preizkušajo. Sodišče se ne spušča v ugotavljanje dejanskih navedb - presojo resničnosti teh navedb - pač pa le v skladnost med navedbami tožbe in priloženimi dokazi. Tako izostane ocena, ali bi ti dokazi v morebitnem dokaznem postopku res kaj dokazali ali ne. Tudi če gre za kakorkoli pomanjkljiv dokaz, ki morda v kontradiktornem postopku ne bi zadostoval za utemeljenost zahtevka, ki pa v tožbi zatrjevanim dejstvom ne nasprotuje, to ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče šteti, da ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe (3).

9. Zmoten je tudi pritožbeni očitek, da nastanek služnosti v javno korist ni bil mogoč na podlagi priposestvovanja. Pritožba obširno navaja ustavno in zakonsko podlago za omejitev oziroma razlastitev zasebne lastnine, pri čemer pa pozablja, da gre v obravnavanem primeru za izvrševanje služnosti na podlagi posredovanega soglasja pravnega prednika toženke, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje z dne 4. 8. 1953. Ni razloga, da priposestvovanje neprave stvarne služnosti - služnosti, ustanovljene v korist določenega subjekta - ne bi bilo mogoče. Nasprotno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 1022/2008, na katero opozarja tudi izpodbijana sodba. Tožnik zatrjuje, da je njegov pravni prednik daljnovod gradil v letu 1953, in da že več kot 60 let brez omejitev upravlja, vrši nadzor, vzdržuje, popravlja, rekonstruira, opravlja dovoze in pristopa k služeči nepremičnini, zato je sodišče prve stopnje pravilno našlo materialnopravno izhodišče v pravnih pravilih ODZ. Očitek, da tožnik ni podal navedb o začetku priposestvovanja služnosti v letu 1953, je zmoten. Tožnik se je v svoji vlogi na več mestih skliceval na leto 1953, hkrati pa poudaril več kot 60-letno upravljanje, vzdrževanje, popravljanje, rekonstruiranje, dovoz in pristop k služeči nepremičnini, kar ob upoštevanju ostale trditvene podlage smiselno predstavlja zatrjevanje priposestvovanja.

10. Zmoten je tudi pritožbeni očitek, da tožnik ni podal trditvene podlage, zakaj in na kakšen način je prišlo do ustanovitve „nepravilne služnosti“, kot jo je sicer dopuščal ODZ. Tožnik je podal povsem ustrezno in zadosti obširno trditveno podlago; predložil je dokazila, ki niso v nasprotju z zatrjevanimi dejstvi, zato so vsi pritožbeni očitki o nesklepčnosti tožbenega zahtevka neutemeljeni. Tožnik je tako že na podlagi pravnih pravil ODZ ter ob upoštevanju načelnega mnenja Zveznega Vrhovnega sodišča št. 3/60 z dne 4. 4. 1960, ki je dobo, potrebno za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini, znižal na dvajset let, priposestvoval t.i. nepravilno služnost že do uveljavitve Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih v letu 1980. Prav tako ni razloga, da priposestvovanje neprave stvarne služnosti ne bi bilo mogoče na podlagi določb Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Dejstvo, da ZTLR t.i. neprave stvarne služnosti ni urejal, še ne pomeni, da njen obstoj ni možen. V tem primeru je treba uporabiti pravila, ki veljajo za priposestvovanje pravih stvarnih služnosti. Sicer pa se prvostopenjsko sodišče glede na podano trditveno podlago povsem brez potrebe sklicuje še na določbe ZTLR, saj je ugotovilo, da je bila neprava stvarna služnost priposestvovana že v času uporabe pravnih pravil ODZ, zato so tudi vsa razlogovanja pritožbe v tej smeri brezpredmetna.

11. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica dejstva, da pritožnica s pritožbo ni uspela, tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni v bistvenem pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča, zato pritožbene stroške nosi sam.

(1) Ur. list RS, št. 26/1999 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP

(2) Primerjaj Wedam Lukič, D. in drugi: Pravdni postopek, tretja knjiga, GV Založba

(3) Ibidem