Jedro

Če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo, zemljiškoknjižno sodišče šele oziroma na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe (v takšnih primerih, ko dovoli izbris zaznambe izvršbe, sodišče hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odreja izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti (na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 138671/2010 z dne 6.10.2010) dovolilo zaznambo izvršbe pri nepremičninah parc. št. 124/3 in 124/9, vl. št. 165 k.o. X, last dolžnice B. K., ter vknjižbo hipoteke za glavnico 6,62 EUR s pp, in sicer vse v korist upnika M..

Zoper sklep se je pravočasno pritožila lastnica in dolžnica v izvršilnem postopku B. K.. Navedla je, da je izpodbijani sklep brezpredmeten, saj naj bi Okrajno sodišče v Ljubljani dne 2.12.2010 izvršbo ustavilo.

Pritožba je bila v odgovor poslana upniku, ki je dne 11.3.2011 podal odgovor na pritožbo. V njem je poudaril, da je pritožba brezpredmetna, ker je bil izvršilni postopek ustavljen, zemljiški knjigi pa naloženo, da izbriše zaznambo sklepa o izvršbi, opr. št. VL 138671/2010 z dne 6.10.2010. Pritožnica izpodbija sklep (o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke), ki je bil izdan po uradni dolžnosti (86. in 88. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 51/98, s kasnejšimi spremembami; v nadaljevanju ZZK-1). V skladu z določbo 1. odst. 170. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998, s kasnejšimi spremembami; v nadaljevanju ZIZ) namreč izvršilno sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi (kar zemljiškoknjižno sodišče po postopku predvidenem v prej omenjenih določbah ZZK-1 izvede po uradni dolžnosti). Takšna zaznamba se opravi takoj po izdaji sklepa o izvršbi in ne po njegovi pravnomočnosti. Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku tudi ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. členu ZZK-1 in pogoje za vknjižbo hipoteke po 88. členu ZZK-1. Pritožbena navedba, da je bil izvršilni postopek ustavljen (s sklepom z dne 2.12.2010) in da je izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodišča (ki je bil izdan dne 6.10.2010, torej pred tem) brezpredmeten, ni utemeljena. Če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo zemljiškoknjižno sodišče (v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 90. člena ZZK-1) šele oziroma na podlagi obvestila izvršilnega sodišča (drugi odstavek 76. člena ZIZ) po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe (v takšnih primerih, ko dovoli izbris zaznambe izvršbe, sodišče hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa; glej tretji odstavek 90. člena ZZK-1). Poudariti namreč velja, da mora zemljiškoknjižno sodišče o vpisih odločati po vrstnem redu (in po stanju stvari), ki se določi po trenutku, ko je prejelo listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Okoliščino, da je bil izvršilni postopek zaradi umika predloga za izvršbo kasneje ustavljen, bo zemljiškoknjižno sodišče v skladu s prej omenjeno določbo 1. odstavka 90. člena ZZK-1 po prejemu in na podlagi obvestila izvršilnega sodišča upoštevalo po uradni dolžnosti tako, da bo dovolilo izbris zaznambe izvršbe (in vknjižbe hipoteke).

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke tretjega odstavka za odločitev relevantnega 161. člena ZZK-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, hkrati pa odredilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.