Jedro

Ker tožnica obstoja vlaganj v toženčevo nepremičnino ni izkazala, je sodišče prve stopnje njen zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji je toženec dolžan plačati 27.500,00 EUR s pripadki. Posledično ji je naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške v znesku 1.682,15 EUR s pripadki v primeru zamude.

2. Na pritožbo tožnice je to sodišče (kot pritožbeno) s sodbo I Cp 2303/2013 z dne 13. 11. 2013 tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. S sklepom II Dor 426/2013 z dne 13. 2. 2014 je nato na tožničin predlog Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja ali je ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnica uveljavlja le terjatev iz naslova povečanja vrednosti ½ nepremičnine, ki je bil v solasti pokojne ..., od toženca kot njenega edinega dediča, v nasprotju z listinami v spisu.

4. Tožnica je nato vložila revizijo, ki ji je VS s sklepom II Ips 154/2014 z dne 14. 1. 2016 ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na terjatev v višini 5.000,00 EUR iz naslova povečanja vrednosti toženčevega solastniškega deleža, do katere je prišlo z vlaganji pred sklenitvijo zakonske zveze, razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, odločitev o revizijskih stroških pa pridržalo za končno odločbo. Razlogi v nadaljevanju zato sledijo zgolj glede navedenega.

5. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji je toženec dolžan plačati 5.000,00 EUR s pripadki. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevek tožnice v navedenem delu zavrnilo, ker so tožbene navedbe glede konkretnih investicijskih vlaganj ter načina financiranja pavšalne in z listinskimi dokazi niso podprte, ker tožnica konkretnih denarnih vložkov iz tega obdobja, razen na splošno, ko govori o nakupu ploščic, opreme za centralno kurjavo in drugih stvareh, ne navaja, ker se v njeni izpovedbi v tem delu sklicuje le na svoje delo in pomoč v času gradnje, ker v tožbi ne navaja in ob zaslišanju ne pojasni izvora svojih denarnih prihrankov in v kakšni višini naj bi obstajali, v tej smeri listinskih dokazil (npr. bančnih izpiskov o prihrankih, računov o nakupu gradbenega materiala) pa ni predložila in se nanje v tožbi tudi ne sklicuje, glede na njene nizke dohodke v navedenem in kasnejšem obdobju pa so toženčeve trditve, da tožnica pred sklenitvijo zakonske zveze ni sodelovala pri gradnji in da prihrankov ni imela, bolj prepričljive. Poleg tega naj bi terjatev zastarala.

6. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. V obširni pritožbi uveljavlja „vse pritožbene razloge“(1) s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi meni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo številne bistvene kršitve postopkovnih določb, vključno z kršitvijo tožničine ustavne pravice do enakega varstva pravic (iz 22. člena), da je napačno ugotovilo dejansko stanje (glede obstoja tožničine terjatve) ter napačno uporabilo materialno pravo, predvsem glede zastaranja (spregledalo naj bi določbo 358. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ – o zadržanju zastaranja, da zastaranje med zakoncema ne teče).

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Po oceni pritožbenega sodišča je torej sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa ni zagrešilo niti kakšne zatrjevane niti kakšne uradoma upoštevne bistvene kršitve postopkovnih določb. Upoštevajoč toženčevo osporavanje tožničinim trditvam o vlaganju njenega premoženja v toženčevo pred sklenitvijo zakonske zveze(2) (ne da bi se pri tem pritožbeno sodišče posebej spuščalo v vprašanje nesklepčnosti (kontradiktornosti) tožbe (kar je eminentno materialnopravno vprašanje, upoštevno po uradni dolžnosti) glede dvojnosti (zatrjevanega) sočasnega premoženjskega režima navedenih vlaganj (izhajajočega nenazadnje iz revizijske odločbe) kot (1.) prispevka k nastanku skupnega premoženja(3) oziroma (2.) vlaganj iz naslova povečanja vrednosti toženčevega solastniškega deleža, do katerega je prišlo z vlaganji pred sklenitvijo zakonske zveze(4)), pritožbeno sodišče povsem soglaša z razlogi izpodbijane sodbe glede navedenega(5) in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje, pritožba pa navedenega prav v ničemer ne omaja. In če se nenazadnje pri tem upošteva še tožničine (sicer nesubstancirane) trditve v tožbi o „skupnih“ vlaganjih (s tožencem) v hišo G., pred sklenitvijo zakonske zveze v višini 20.000,00 EUR, tj. (neupoštevajoč da gre za skupnost premoženja) po 10.000,00 EUR vsak oziroma vlaganja tožnice v solastninski delež toženca (do 1/2) v znesku 5.000,00 EUR (vtoževano), da pa je tožnica nato izpovedala (zaslišana kot stranka) ne le, da ni imela kakšnega posebnega premoženja, ki bi ga vložila v „to“ stavbo, temveč tudi, da je polovico od tega (4.000,00 - 5.000,00 od 10.000,00 EUR) šlo za pohištvo in opremo,(6) poleg tega pa še, da je „slaba v pomnenju letnic, sicer pa če sem vlagala ali nisem, za to nimam nobenega dokaza in ne vem, ali boste verjeli ali ne“, se izpodbijana odločitev (nedokazanost trditev s stopnjo prepričljivosti - zanesljivosti) pokaže kot v dejanskem in pravnem pogledu pravilna in zakonita.

9. Zato je pritožbeno sodišče ponovno na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in (v obravnavanem delu) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena niti do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP), zavrnitev njene zahteve za povrnitev stroškov pritožbenega postopka pa je obsežena v odločitvi o zavrnitvi njene pritožbe.

Op. št. (1): Z navedbo „vse pritožbene razloge“ tožnica očitno uveljavlja pritožbene razloge, naštete v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in sicer bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja; Op. št. (2): Da tožnica pred sklenitvijo zakonske zveze ni sodelovala pri gradnji in da prihrankov ni imela; Op. št. (3): Vlaganje v skupno investicijo (v nepremičnino v solasti toženca in njegove matere) za (z namenom) zagotovitev skupnega bivanja v času predzakonske (z učinki zunajzakonske) skupnosti, ki je rezultirala s sklenitvijo zakonske zveze, tj. prispevek k nastanku skupnega premoženja (skupne terjatve pravdnih strank do solastnikov), vsaj sledeč tožbenim trditvam; Op. št. (4): Sledeč kontradiktornim in nesubstanciranim tožbenim trditvam; Op. št. (5): Razen zaključka glede zastaranja terjatve; razlogi so v bistvenem povzeti v 5. točki te obrazložitve; Op. št. (6): Ne pa za vlaganje v nepremičnino;