Jedro

Pravni naslednik prejšnjega lastnika nacionaliziranega stavbnega zemljišča ne more zahtevati vzpostavitve lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču, ker ni upravičenec po določbah zakona o denacionalizaciji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper delno odločbo Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 6.1.1993, s katero je navedeni upravni organ zavrnil tožnikov zahtevek za vzpostavitev lastninske pravice na stavbnem zemljišču parc.št. 229/1, travnik v izmeri 227 m2, parc.št. 229/2, travnik v izmeri 47 m2 in parc.št. 230 m2, stavbišče v izmeri 125 m2, dvorišče v izmeri 260 m2, dvorišče v izmeri 111 m2 in stavbišče (garaža) v izmeri 22 m2, vpisane kot z.k. telo I. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bilo po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč A.Š. podržavljeno stavbno zemljišče, in sicer parc.št. 227/1, 227/2, 228, 229 in 230, ki so kasneje dobile nove parcelne številke, in sicer 229/1, 229/2, 230 in 456/10. Po sklepu o dedovanju je pravico uporabe na navedenem stavbnem zemljišču pridobil tožnik. Tožena stranka se sklicuje na 31. člen zakona o denacionalizaciji (ZDEN), po katerem je možna vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem zemljišču v korist upravičenca, ki ima na tem zemljišču pravico uporabe, ter na določbo 1. odstavka 9. člena ZDEN, ki določa, da so upravičenci do denacionalizacije fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena ZDEN, torej prejšni lastniki podržavljenega premoženja, če so bili v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9.5.1945 državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. V korist pravnih naslednikov prejšnjih lastnikov podržavljenega premoženja, ki so pravico uporabe pridobili z dedovanjem, torej vzpostavitev lastninske pravice ni možna. Tožena stranka še pripominja, da bo lastninjenje stavbnih zemljišč (zazidanih in nezazidanih), torej tistih, ki ne bodo olastninjena po določbah ZDEN, urejal drug zakon. Navaja še, da v tem postopku ni bilo mogoče odločiti o tožnikovi zahtevi za plačilo odškodnine, ker še ni bil ustanovljen Slovenski odškodninski sklad, ki je zavezanec za plačilo odškodnine in stranka v postopku za plačilo odškodnine. Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo in navaja, da je občina njegovemu pravnemu predniku z odločbo odvzela pravice na parceli št. 228 in 229, ki imajo sedaj parc.št. 229/1 in 229/2 in mu priznala pravico uživanja do odvzema. Ker pa navedene parcele predstavljajo funkcionalno zemljišče, meni, da je bil odvzem nepravilen, zato na navedenih parcelah uveljavlja pravico uporabe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za denacionalizacijo stavbnega zemljišča, ki je bilo podržavljeno A.Š. na podlagi zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Tožnikov denacionalizacijski zahtevek se nanaša na zemljišče, na katerem je na podlagi sklepa o dedovanju pridobil pravico uporabe, in na zemljišče, ki ga je po navedbah tožnika občina odvzela iz uporabe njegovemu stricu in odprodala kot gradbeno parcelo, na kateri je bila zgrajena stanovanjska hiša v lasti F.Č., pri čemer prejšnjemu lastniku za to zemljišče ni bila plačana odškodnina. Ker stavbno zemljišče ni bilo podržavljeno tožniku, ampak njegovemu stricu, je pravilno stališče tožene stranke, da vzpostavitve lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču v korist pravnih naslednikov ZDEN ne ureja, zato njegovemu zahtevku ni mogoče ugoditi. Vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču je mogoče v upravnem postopku po navedenem zakonu doseči le v primeru, če ima upravičenec - prejšnji lastnik, na takem zemljišču še pravico uporabe. Po določbi 31. člena ZDEN se namreč na podržavljenem stavbnem zemljišču, na katerem ima upravičenec pravico uporabe, vzpostavi lastninska pravica v njegovo korist. Upravičenec po navedenem zakonu pa je po določbi 9. člena ZDEN oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno s predpisi oz. na način, naveden v zakonu, torej prejšnji lastnik. Nanj se glasi tudi odločba izdana v denacionalizacijskem postopku (1. odstavek 67. člena ZDEN). Tudi glede odškodninskega zahtevka se sodišče strinja, da ga, ker v času odločanja še ni bil ustanovljen Slovenski odškodninski sklad, v tem postopku prvostopni upravni organ ni mogel obravnavati. Slovenski odškodninski sklad je namreč zavezanec za plačilo odškodnine in stranka v postopku, kot pravilno navaja že tožena stranka. V zvezi z zahtevo tožnika v tožbi, da naj se mu prizna pravica uporabe na dveh parcelah, ki predstavljata funkcionalno zemljišče, ki je bilo nepravilno odvzeto iz uporabe njegovemu stricu, sodišče tožniku pojasnjuje, da priznanje pravice uporabe na stavbnem zemljišču ni stvar tega postopka. Tožbenih ugovorov, ki bi se nanašali na izpodbijano odločbo, pa tožnik s tožbo ne uveljavlja.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).