Jedro

Odpoklicna pravica (upravičenje) je pravica, ki daje imetniku (odpoklicnemu upravičencu) pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na drugo stranko določenega pravnega razmerja, povzroči (predčasno) dospelost obveznosti druge stranke iz tega pravnega razmerja, zato upnik ni izgubil izvršilnega naslova za zamudne obresti z dogovorjeno 50 % povečano obrestno mero zakonskih zamudnih obresti od glavnice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka spremeni tako, da se ugovor dolžnice z dne 21. 8. 2013 zavrne tudi v delu, ki se nanaša na izterjavo zakonskih zamudnih obresti, po povečani obrestni meri za 50 %, od zneska 14.000,00 EUR od 17. 11. 2012 do plačila.

II. Upnikovi pritožbeni stroški se kot nadaljnji izvršilni stroški odmerijo na 326,04 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnice z dne 21. 8. 2013 po uradni dolžnosti delno ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti, povečanih za 50 %, od zneska 14.000,00 EUR od 17. 11. 2012 do plačila (1. točka izreka), v preostalem delu je ugovor zavrnilo (2. točka izreka), dolžnici je naložilo upniku povrniti stroške v znesku 293,04 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka), dolžničin zahtevek za povrnitev stroškov ugovora pa je zavrnilo (4. točka izreka).

2. Zoper odločitev v 1. točki izreka se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da nima izvršilnega naslova za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, po obrestni meri zakonskih zamudnih obresti, povečani za 50 %. Predlaga spremembo sklepa v izpodbijanem delu, tako da se upniku prisodijo tudi zamudne obresti. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o ugoditvi ugovoru po uradni dolžnosti glede izterjave zakonskih zamudnih obresti, povečanih za 50 %, od zneska 14.000,00 EUR od 17. 11. 2012 dalje oprlo na določbo 111. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), z utemeljitvijo, da je upnik 17. 11. 2012 prekinil posojilno pogodbo in torej od takrat dalje določila pogodbe o zamudnih obrestih ne veljajo več, zaradi česar upnik od trenutka razveze pogodbe nima izvršilnega naslova za njihovo izterjavo (ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ).

5. Višje sodišče pritrjuje pritožniku, da je stališče sodišča prve stopnje materialnopravno nepravilno. Izvršilni naslov v predmetni zadevi je izvršljiv notarski zapis SV 3900/12, sklenjen 2. 10. 2012 pri notarju J. S. V tej obliki sta sklenjena Pogodba o posojilu in Sporazum o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima notarski zapis lastnost izvršilnega naslova (2. točka prvega odstavka 17. člena in 20.a člen ZIZ). V 3. členu Pogodbe o posojilu je našlo podlago za ugotovitev zapadlost celotnega neplačanega posojila v plačilo, ker so bili izpolnjeni dogovorjeni pogoji za prekinitev (odstop od) pogodbe, med strankama pa tudi ni sporno, da je upnik zapadlost dokazal v skladu s tretjim odstavkom 20.a člena ZIZ.

6. Čeprav sta stranki določbo 3. člena Pogodbe o posojilu naslovili kot prekinitev pogodbe in je ta termin uporabil tudi upnik v izjavah z dne 5. 12. 2012 (prilogi A6 in A7 v spisu), vsebina upnikove izjave na podlagi navedene določbe pogodbe nima pravne narave izjave o uresničitvi odstopne pravice z učinki razvezane pogodbe iz 111. člena OZ, temveč naravo uresničitve izredne odpoklicne pravice. Odpoklicna pravica (upravičenje) je pravica, ki daje imetniku (odpoklicnemu upravičencu) pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na drugo stranko določenega pravnega razmerja, povzroči (predčasno) dospelost obveznosti druge stranke iz tega pravnega razmerja.(1) Takšno možnost pa sta v konkretnem primeru dogovorili stranki v 3. členu Pogodbe o posojilu, v skladu s katerim je treba razumeti pomen upnikove izjave. Upnik torej ni izgubil izvršilnega naslova za zamudne obresti z dogovorjeno 50 % povečano obrestno mero zakonskih zamudnih obresti od glavnice 14.000,00 EUR v času od 17. 11. 2012 do plačila.

7. Višje sodišče je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani 1. točki izreka spremenilo tako, da je ugovor tudi v obravnavanem obsegu zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik je s pritožbo uspel, zato mu je dolžnica dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka kot nadaljnje izvršilne stroške (drugi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvez s 15. členom ZIZ). Višje sodišče je pri njihovi odmeri sledilo upnikovemu stroškovnemu zahtevku v pritožbi, ki je usklajen z Zakonom o odvetniški tarifi.

Op. št. (1): Tako Nina Plavšak, Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo - 2012, številka 8, prim. tudi VSL sodbo in sklep I Cp 2856/2014 z dne 21. 1. 2015.