Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč svoje odločitve ni oprl na ugotovitev, da tožnica zlorablja brezplačno pravno pomoč, kot je tožnica očitno zmotno razumela in to napada v tožbi. V izpodbijani odločbi je namreč samo povzeta celotna določba 24. člena ZBPP, ki navaja več razlogov, zaradi katerih je lahko zadeva, za katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, nerazumna. Izpodbijana odločitev pa je oprta na tisti del določbe 24. člena ZBPP, ki kot razlog za zavrnitev določa ugotovitev, da prosilec v zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnih izgledov za uspeh (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru, št. I Cp 831/2017 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, št. III P 485/2016, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ob presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je organ za brezplačno pravno pomoč prebral navedbe prosilke, vpogledal priložene listine in ugotovil, da je Okrožno sodišče v Mariboru s sodbo št. III P 485/2016 z dne 3. 3. 2017 zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je prosilka od banke A. d.d. zahtevala plačilo 31.487,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2002 dalje do plačila in povrnitev stroškov postopka. Vtoževani znesek je utemeljevala s preplačilom kredita za znesek, za katerega zatrjuje, da je tožena stranka obogatena. Prvostopno sodišče je zaključilo, da je terjatev prosilke zastarala v petletnem zastaralnem roku določenem v 346. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Iz prvostopne sodbe izhaja, da je prosilka dolg poravnala na podlagi opomina dne 4. 4. 2002, sama pa je povedala, da je bila konec leta 2001 seznanjena z višino dolga in bi se na podlagi opominov z dne 27. 12. 2000 in kasneje s poplačilom dolga ob ustrezni skrbnosti lahko seznanila z višino preplačila kredita, kolikor je do nje prišlo. Sicer pa ji je banka pošiljala izpise, na katerih je bilo navedeno, koliko je odplačala obresti in koliko glavnice, vendar je slednje bolj slabo preverila. Glede na to na tek zastaranja oziroma pretrganje zastaranja ne morejo vplivati pozivi prosilke po predložitvi dokazil o višini plačil v letu 2015 (368. člen OZ).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zoper prvostopno sodbo zavrnilo, saj je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo določbe o zastaranju, storilo pa tudi ni nobene druge uradoma upoštevne bistvene kršitve določb postopka. Sodišče druge stopnje je presodilo, da so zmotne pritožbene navedbe, da je banka obstoj dolga priznala, saj je tožena stranka že v odgovoru na tožbo tožbeni zahtevek v celoti prerekala in podala ugovor zastaranja, ker je bilo zadnje plačilo prosilke izvršeno dne 4. 4. 2002. Tudi drugostopno sodišče ugotavlja, da je terjatev prosilke zastarala. Po obrazloženem organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je njeno prošnjo v skladu z določbo 24. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnil. 3. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je izpodbijana odločitev nezakonita in nepravična. Banka je v njeni zadevi ravnala nezakonito, zatrjuje pa tudi kršitev ustavne pravice iz 14. člena - enakost pred zakonom - in 24. člena Ustave RS - javnost sojenja - pri tem pa teh kršitev ne obrazlaga. Opisuje še svoje druge premoženjske in pravne okoliščine ter razmere in smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločba organa za brezplačno pravno pomoč, s katero se tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije zoper odločitev v zgoraj navedeni pravdni zadevi, zavrne. Ostalih dejanskih in pravnih okoliščin oziroma odločitev sprejetih v drugih postopkih, ki jih navaja tožnica v svoji tožbi in kasnejši vlogi, v tej zadevi ni mogoče presojati.

7. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila pravilno upošteval in ugotovil, da tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, ker tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh z revizijo (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Pri tem sodišče dodaja, da organ za brezplačno pravno pomoč svoje odločitve ni oprl na ugotovitev, da tožnica zlorablja brezplačno pravno pomoč, kot je tožnica očitno zmotno razumela in to napada v tožbi. V izpodbijani odločbi je namreč samo povzeta celotna določba 24. člena ZBPP (tudi sodišče jo povzema v 7. točki obrazložitve te sodbe), ki navaja več razlogov, zaradi katerih je lahko zadeva, za katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, nerazumna. Izpodbijana odločitev pa je oprta na tisti del določbe 24. člena ZBPP, ki kot razlog za zavrnitev določa ugotovitev, da prosilec v zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnih izgledov za uspeh (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). S tem se strinja tudi sodišče. 9. Za v navedenem pravdnem postopku vtoževano terjatev velja splošni zastaralni rok iz 346. člena OZ, ki znaša pet let. Glede na v izpodbijani odločbi podane ugotovitve, ki jih sodišče povzema (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1) o tem, da je bila tožnica z višino dolga seznanjena v letu 2001 in da je zadnje plačilo izvršila dne 4. 4. 2002 ter podatke spisa, iz katerih izhaja, da je tožbo zoper banko vložila 10. 9. 2015, se sodišče strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da je tožničina terjatev zastarala in da iz tega razloga nima verjetnih izgledov za uspeh z revizijo. Pri tem je dodati, da tožeča stranka razlogov za revizijo niti ne konkretizira.

10. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in navedeno materialnopravno podlago, je tudi po presoji sodišča mogoče z za potrebe tega postopka zadostno stopnjo zanesljivosti zaključiti, da tožnica z revizijo v navedeni pravdni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh in tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more izpodbiti. Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, mora organ za brezplačno pravno pomoč, razen premoženjskih razmer upoštevati tudi druge pogoje določene z zakonom, te pa opredeljuje 24. člen ZBPP. Ti pa po zgoraj obrazloženem v predmetni zadevi niso izpolnjeni.

11. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen in ni mogoče pritrditi tožbi, da je bilo z izpodbijano odločitvijo poseženo v tožničine ustavne pravice. Kot določa ZBPP (1. člen tega zakona) je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, pod pogoji, ki jih za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Osebi, ki teh pogojev ne izpolnjuje, brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, prav s tem pa je zagotovljeno tudi enako varstvo pravic.

12. Po obrazloženem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.