Jedro

Kadar si v zapuščinskem postopku konkurirajo zakoniti in oporočni dediči istega zapustnika, je med njimi praviloma nasprotje. V obravnavanem primeru temu ni tako. Ker se pritožnika izrecno strinjata, da ju zastopa isti pooblaščenec, hkrati pa pritožnik kot zakoniti dedič celo soglaša s tem, da po zapustnici na podlagi ustne oporoke deduje pritožnica, mora sodišče izbranemu pooblaščencu dovoliti, da zastopa oba udeleženca postopka.

Izrek

I. Pritožba dediča J. J. se zavrže. II. Pritožbi dedinje S. S. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zastopanje S. S. po pooblaščencu, odvetniku B. B., ne dopusti.

2. Zoper navedeni sklep sta se pritožila dediča J. J. in S. S., ki predlagata njegovo razveljavitev. Sklicujeta se na zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navajata, da S. S. nima položaja stranke v zapuščinskem postopku, dokler ne bo ugotovljeno, ali bo dedovanje opravljeno na podlagi zakona ali na podlagi oporoke. Prav tako nima položaja nasprotne stranke, ker se zapuščinski postopek vodi po pravilih nepravdnega postopka. S. S. je hči J. J. in oba se strinjata, da ju zastopa isti pooblaščenec. J. J. kot zakoniti dedič ne nasprotuje ustni oporoki in dedovanju S. S. po zapustnici. Sicer pa izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče bi ga moralo sprejeti na naroku, po zaslišanju obeh dedičev. Šele potem bi lahko presojalo o morebitni koliziji njunih interesov.

3. Pritožba J. J. ni dovoljena. Utemeljena pa je pritožba S. S. O pritožbi J. J.:

4. Izpodbijani sklep ne posega v pooblastilno razmerje med pritožnikom J. J. in njegovim odvetnikom. Slednjemu prepoveduje le zastopanje pritožnice S. S. Jasno je torej, da si pritožnik od svoje pritožbe ne more obetati nobene pravne koristi. Njegov procesni položaj se namreč ne bi spremenil, četudi bi sklep sodišča prve stopnje postal pravnomočen.

5. V zapuščinskem postopku se po 163. členu Zakona o dedovanju (ZD) subsidiarno uporabljajo določbe pravdnega postopka. Po četrtem odstavku 343. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Pritožnik v takšnem primeru ni upravičen do vsebinskega obravnavanja svoje pritožbe.

6. Sodišče druge stopnje je po navedenem pritožbo J. J. brez nadaljnjega zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi S. S.:

7. Pri izbiri pooblaščenca velja omejitev, da pooblaščenec ene stranke ne sme hkrati oziroma v istem postopku zastopati nasprotne stranke. Pooblaščencu, ki je odvetnik, drugi odstavek 5. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) izrecno nalaga, da mora v takem primeru odkloniti zastopanje.

8. Sodišče prve stopnje, ki pooblaščencu S. S. ni dovolilo njenega zastopanja, je takšno svojo odločitev v zadostni meri obrazložilo, tako da je izpodbijani sklep vsekakor mogoče preizkusiti. Očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni zagrešilo. Prav tako ni podana zatrjevana, vendar z ničemer obrazložena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj pri sestavi izpodbijanega sklepa ni prišlo do nobene napake, ki bi lahko povzročila protispisnost njegove obrazložitve. Brez podlage v zakonu pa je tudi pritožbeno stališče, da bi sodišče izpodbijani sklep lahko izdalo šele po (posebnem) naroku in zaslišanju pritožnikov.

9. Po 175. členu ZD so stranke zapuščinskega postopka dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Pritožnica S. S., ki se je priglasila k dedovanju na podlagi ustne oporoke zapustnice, brez dvoma ima položaj stranke v zapuščinskem postopku. Vprašanje, ali bo tudi zares upravičena dedovati po zapustnici, pri tem ne more biti odločilno.

10. Kadar si v zapuščinskem postopku konkurirajo zakoniti in oporočni dediči istega zapustnika, je med njimi praviloma nasprotje, kot je pravilno sklepalo sodišče prve stopnje. Pač pa je materialnopravno zmotno zaključilo, da je tako tudi v obravnavanem primeru. Ker se pritožnika izrecno strinjata, da ju zastopa isti pooblaščenec, hkrati pa pritožnik kot zakoniti dedič celo soglaša s tem, da po zapustnici na podlagi ustne oporoke deduje pritožnica, mora sodišče izbranemu pooblaščencu dovoliti, da zastopa oba udeleženca postopka.

11. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi S. S. in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). V nadaljevanju zapuščinskega postopka bo torej odvetnik B. B. lahko zastopal tudi J. J. Res pa se pritožnika v morebitnem medsebojnem sporu ne bosta mogla sklicevati na neustrezno zastopanje. Tudi pritožnik se ne bo mogel izogniti pravnim posledicam svoje izjave, da se strinja z dedovanjem S. S. po ustni oporoki. Dedna izjava je namreč nepreklicna (138. člen ZD), odpoved dediščini pa ne more biti pogojna (136. člen ZD).