Jedro

Ker je skupščina tožene stranke ustrezen akt sprejela šele 13.2.1996, tožnica na delovno mesto, ki ga pred tem datumom ni bilo, po razrešitvi s funkcije direktorja, ni mogla biti razporejena. Zato tudi nista bila zakonita sklepa tožene stranke z dne 17.11.1995 in 4.1.1996 o razporeditvi tožnice na delovno mesto upravnik za gospodarjenje in vzdrževanje stanovanj. In to niti ne v primeru, če po vsebini sporna razporeditev ni bila opravljena zaradi šikanoznih namenov. Zaradi nezakonite razporeditve na neobstoječe delovno mesto je bila tožnica prikrajšana pri plači in ji je tožena stranka dolžna povrniti celotno prikrajšanje, ki jo s tožbo uveljavlja.

Izrek

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožene stranke kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugodilo zahtevku tožnice in razveljavilo sklepa organov tožene stranke z dne 17.11.1995 in 4.1.1996 o razporeditvi tožnice in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici obračunati razlike v nadomestilih plač za november in december 1995 in januar, februar in marec 1996 ter plačati ustrezne prispevke z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega zneska, vse v osmih dneh pod izvršbo. Tožena stranka je tožnici dolžna povrniti tudi stroške postopka odmerjene na 80.925,00 SIT z zakonitimi obrestmi od izdaje sodbe, prav tako v osmih dneh pod izvršbo.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zahtevek tožnice kot neutemeljen zavrnilo.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila pravočasno revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Navajala je, da je sodišče v izpodbijani sodbi kršilo delovnopravne predpise, ko je odločalo o postopku za sistemizacijo delovnih mest pri toženi stranki, kršilo pa je tudi gospodarskopravne predpise, ko je ugotavljalo pristojnost organov tožene stranke za sprejem sistematizacije. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), druge bistvene kršitve določb postopka, pa se lahko upoštevajo samo, če so z revizijo izrecno uveljavljane. Revizija sicer formalno navaja kot revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar jih nato vsebinsko ne opredeli. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Po mnenju revizijskega sodišča je sodišče v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo materialno pravo, na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP).

Revizijsko sodišče načelno soglaša s pravnim mnenjem v izpodbijani sodbi, da opredelitev posameznega delovnega mesta v okviru delovnih potreb spada v področje vodenja (poslov) družbe, tako da bi za sprejem aktov družbe lahko bil, glede na določbe 449. in 246. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD - Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94), pristojen poslovodja (direktor). Vendar bi bila njegova pristojnost podana samo v primeru, če si glede na določbo zadnje alinee 439. člena ZGD takega odločanja ne bi zadržali družbeniki zase. V zadnji alinei 439. člena ZGD je namreč določba, da imajo družbeniki, poleg v zakonu taksativno naštetih pristojnosti, tudi pristojnosti za odločanje v drugih zadevah, za katere tako določi sam zakon ali družbena pogodba. In iz 40. člena predložene družbene pogodbe tožene stranke izhaja, da so družbeniki (skupščina) pristojni za sprejem pogodbe o ustanovitvi družbe, njene spremembe in dopolnitve in druge splošne akte, ki načelno urejajo delo in poslovanje družbe, izvedbene akte pa sprejema direktor.

Iz dokazov izhaja, da je sklep o ustanovitvi delovnega mesta "upravnik za gospodarjenje in vzdrževanje stanovanj" dne 17.11.1995 sprejel organ, ki za to ni bil pristojen. Glede na to, da je nemoteno delovanje družbe odvisno od vrste del in nalog, ki jih bo ta opravljala, in od plačila za opravljanje teh del in nalog, je poseg v to področje pri osemčlanskem kolektivu še kako v interesu družbe in sodi v področje načelnega urejanja in poslovanja družbe. Zato je tak sklep oziroma sprejem sistematizacije, ki je določal tudi sistem plač, v spornem primeru lahko samo v pristojnosti skupščine tožene stranke. Ker je skupščina tožene stranke ustrezen akt sprejela šele 13.2.1996, tožnica na delovno mesto, ki ga pred tem datumom ni bilo, po razrešitvi s funkcije direktorja, ni mogla biti razporejena. Zato tudi nista bila zakonita sklepa tožene stranke z dne 17.11.1995 in 4.1.1996 o razporeditvi tožnice na delovno mesto upravnik za gospodarjenje in vzdrževanje stanovanj. In to niti ne v primeru, če po vsebini sporna razporeditev ni bila opravljena zaradi šikanoznih namenov. Zaradi nezakonite razporeditve na neobstoječe delovno mesto je bila tožnica prikrajšana pri plači in ji je tožena stranka dolžna povrniti celotno prikrajšanje, ki jo s tožbo uveljavlja.

Revizijsko sodišče pri tem samo še poudarja, da določbi 13. in 17. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), na katere se sklicuje sodišče v izpodbijani sodbi, določata razporeditve na delovno mesto. Delovno mesto se določi v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in sprejme po pristojnem organu. Pred določitvijo delovnega mesta v aktu nanj ni možno razporediti niti poslovodnega organa (direktorja), ki ni bil znova izbran (13. člen ZTPDR), niti zaradi nujne potrebe delovnega procesa drugega delavca (drugi odstavek 17. člena ZTPDR). Zato je, kar je že bilo poudarjeno, materialnopravno zmotna odločitev pritožbenega sodišča v izpodbijani sodbi, in je revizijsko sodišče na podlagi določb prvega odstavka 395. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo.

Sodišče je določbe ZPP in ZTPDR uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).