Jedro

Izvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče (prvi odstavek 244. člena ZPP). Sodišče tudi odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo (prvi odstavek 253. člena ZPP). Če je mogoče, vroči sodišče strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala (tretji odstavek 253. člena ZPP). Iz navedenih določb ZPP brez dvoma izhaja, da je obravnavanje pisnega izvida ali mnenja na naroku pravilo in ne izjema. To je tudi v skladu s temeljnim načelom iz 4. člena ZPP, po katerem odloči sodišče o zahtevi za sodno varstvo na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Le če zakon tako določa, odloči sodišče o zahtevi za sodno varstvo na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora nasprotna udeleženka plačati predlagatelju odškodnino na način in v zneskih, kot je navedeno v izreku sklepa.

Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložila nasprotna udeleženka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Stališče pritožbenega sodišča o prepoznem ugovoru, da za poslovne prostore plačana kupnina ni dosegla 30 odstotkov njihove vrednosti, ni sprejemljivo. Ta ugovor je nasprotna udeleženka podala že v upravnem postopku, obravnavani nepravdni postopek pa je le nadaljevanje tega postopka. Sicer pa je sodišče prve stopnje ta ugovor obravnavalo. Zato je napačna trditev pritožbenega sodišča, da predstavlja omenjeni ugovor nedovoljeno pritožbeno novoto. Obe sodišči pa sta tudi zmotno uporabili določbe ZPP, ki se nanašajo na izvedbo dokaza z izvedenci. Te določajo, da podajo izvedenci svoje mnenje na obravnavi. Nasprotna udeleženka je predlagala, naj izvedenec na obravnavi dopolni mnenje. V nasprotju z določbami ZPP sodišči temu predlogu nista sledili. Reviziji naj se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje pa razveljavita.

Revizija je bila vročena predlagatelju, ki na revizijo ni odgovoril, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Postopek v tej nepravdni zadevi se je začel v letu 1996, vendar pa sta bila sklepa sodišč druge in prve stopnje izdana po uveljavitvi Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999. Zato je revizijsko sodišče uporabilo določbe tega zakona.

Revizija utemeljeno zatrjuje, da sodišči prve in druge stopnje nista pravilno uporabili določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na izvedbo dokaza z izvedenci. Tako, kot je zatrjevala (po mnenju pritožbenega sodišča sicer neutemeljeno) že v pritožbi, nasprotna udeleženka tudi v reviziji zatrjuje, da sta ji sodišči druge in prve stopnje onemogočili izvedbo dokaza z izvedencem na tak način, kot določa zakon. Po presoji revizijskega sodišča so te trditve utemeljene.

V postopku je bil na predlog predlagatelja izveden dokaz z izvedencem. Sodišče je predlagatelju naložilo, da mora založiti predujem za izvedbo tega dokaza. Izvedenec je mnenje izdelal pisno. Mnenje je bilo vročeno obema udeležencema s pozivom, naj podata morebitne pripombe. Nasprotna udeleženka je pripombe (in to povsem konkretne) podala in obenem predlagala, naj se o njih izvedenec izjasni na obravnavi (l. št. 56 sodnega spisa). Kljub odločitvi na obravnavi dne 30.5.2000, da bo moral znesek, ki je potreben za izvedbo dokaza z izvedencem, doplačati predlagatelj, je sodišče prve stopnje pozvalo k doplačilu nasprotnega udeleženca (pri tem je ob drugi zahtevi opredelilo, da naj bi znašala manjkajoča sredstva 40.000,00 tolarjev, iz poročila, ki je v spisu - l. št. 27, pa je razvidno, da je bil tolikšen znesek že na razpolago, saj je znašal saldo predujema še 65.647,74 tolarjev). Ker nasprotni udeleženec zneska 40.000,00 tolarjev ni založil, je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z zaslišanjem izvedenca opustilo, sodišče druge stopnje pa je menilo, da je tako ravnanje sodišča prve stopnje v skladu z določbami ZPP. Temu pa ni tako.

Dokazovanje z izvedenci ureja ZPP v poglavju "Dokazi in izvajanje dokazov" (243. do 256. člen). Izvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče (prvi odstavek 244. člena ZPP). Sodišče tudi odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo (prvi odstavek 253. člena ZPP). Če je mogoče, vroči sodišče strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala (tretji odstavek 253. člena ZPP). Iz navedenih določb ZPP brez dvoma izhaja, da je obravnavanje pisnega izvida ali mnenja na naroku pravilo in ne izjema. To je tudi v skladu s temeljnim načelom iz 4. člena ZPP, po katerem odloči sodišče o zahtevi za sodno varstvo na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Le če zakon tako določa, odloči sodišče o zahtevi za sodno varstvo na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov.

Nasprotna udeleženka v obravnavani zadevi ni predlagala, naj sodišče določi drugega izvedenca. Želela je le, da se o njenih konkretnih in opredeljenih pripombah na obravnavi izjavi izvedenec, ki ga je postavilo sodišče. V nasprotju z določbami ZPP sodišče temu predlogu ni ugodilo. S tem pa je določbe ZPP, ki se nanašajo na izvedbo dokaza z izvedenci (zlasti 253. člen ZPP), nepravilno uporabilo, kar je lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe. Zato je podana že v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Že iz tega razloga je bilo treba reviziji ugoditi, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Vsaj močno vprašljivo pa je tudi stališče pritožbenega sodišča, da je nasprotna udeleženka prepozno (šele v pritožbi) podala ugovor, da zavezanec za denacionalizirane nepremičnine ni plačal več kot 30 odstotkov njene vrednosti. Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje (četrti odstavek na tretji strani) je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje ta ugovor obravnavalo. Nekaj, kar je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ne le zatrjevano, ampak celo obravnavano, pa ne more predstavljati nedovoljene pritožbene novote.