Jedro

Rok iz 7. odst. 164. čl. ZPP/77 je prekluziven. Ker v spisu ni izkazano, kdaj je prvotožena stranka sklep prejela, je treba šteti priglasitev stroškov za pravočasno. Poleg tega je tožena stranka stroške ves čas priglaševala sproti, tako da so ti priglašeni pravočasno.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 313.744,00 SIT nadomesti z zneskom "280.350,00 SIT". V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo tožeči stranki plačilo stroškov prvotožene stranke v znesku 313.744,00 SIT s pripadki. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Do umika tožbe je prišlo zato, ker tožnica ni želela več voditi postopka. Prvotožena stranka je zamudila 15-dnevni rok za povračilo stroškov. Ker naj bi pooblaščenka dobila sklep o umiku ob koncu julija 1999, stroškovnik pa je vložila 16.8.1999, je to prepozno. Poleg tega so stroški odmerjeni previsoko. Tožnica je uspela s sodbo, kjer so bili odmerjeni njeni stroški in naprej je ni bilo na nobeno obravnavo več. Ni prejela nobene pripravljalne vloge tožene stranke. Sodišče naj upošteva vrednost spornega predmeta 300.000,00 SIT. Pritožba je delno utemeljena. Pritožba ima sicer prav, ko trdi, da je 15-dnevni rok za vložitev stroškovnega zahtevka po 7. odst. 164. čl. ZPP/77, prekluziven. Prične pa teči takrat, ko stranka po pooblaščencu dobi sklep, da se šteje tožba za umaknjeno. V konkretnem primeru je sodišče izdalo tak sklep 13.7.1999 (list. št. 78), vendar v spisu ni povratnice, da bi ga pooblaščenka oz. prvotožena stranka, prejela. Zato je moralo pritožbeno sodišče šteti vlogo, katero je neposredno vložila pooblaščenka na sedežu sodišča 18.8.1999, šteti za pravočasno. Treba pa je še pojasniti, da je prvotožena stranka tekom postopka že nekajkrat priglasila pravdne stroške. Tako bi že ta vložitev stroškovnika bila pravočasna in bi jo bilo treba v tem obsegu upoštevati, četudi prvotožena stranka ne bi sedaj priglasila nobenih stroškov. Tako je prvotožena stranka zahtevala povrnitev stroškov v stroškovniku, ki sledi listovni št. 57 in se nanaša za čas do 27.3.1997. Nato je priglasila stroške v pritožbi z dne 5.5.1997 (list. št. 64). Nadaljnji stroški, katere je zaznamovalo prvotožena stranka, pa so razvidni iz stroškovnika (list. št. 79). Glede na pritožbene navedbe je pritožbeno sodišče preizkušalo še, ali je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo število točk po Odvetniški tarifi glede na vrednost spornega predmeta, ki je res bila in ostala v pravdi označena na 300.000,00 SIT. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje stroškovnik z dne 27.3.1997 pravilno upoštevalo. Namreč do uveljavitve Odvetniške tarife iz Uradnega lista RS, 7/95, če so bila dejanja opravljena pred uveljavitvijo te tarife, je za vrednost spornega predmeta 300.000,00 SIT to pomenilo večje število točk. Tako je za odgovor na tožbo ob takšni vrednosti spornega predmeta bilo število točk 500 (primerjaj tarifo o odvetniških storitvah Ur. l. RS, 10/91, 14/92, 13/93, 4/94, 16/94, 35/94, 76/94). V nadaljevanju preizkusa stroškovnika, pa bi sodišče moralo upoštevati število točk po tarifni številki 13, 15 in 16 iz Odvetniške tarife, objavljene v Uradnem listu RS, 7/95. Po tej tarifi pa je ob vrednosti 300.000,00 SIT in upoštevanju časa, ko je odvetnik delo opravil (primerjaj 3. odst. 3. čl. tarife) število točk nižje. Tako je na primer za sestavo odgovora na tožbo takrat bilo treba priznati 300 točk, oziroma za pritožbo v konkretnem primeru 375 točk. V skladu s to tarifo je nato pritožbeno sodišče popravilo število točk. Upoštevalo je še priglašene stroške za opravljene obravnave 26.1.1999, nato priglašene stroške za obvestila prvotoženi stranki, materialne stroške in stroške v zvezi s pristopom na glavno obravnavo 2.3.1999. Na novo odmerjeni stroški tako pokažejo, da je bilo treba ob odmerjenju pravdnih stroškov, to je v času izdaje izpodbijanega sklepa, priznati prvotoženi stranki 2.920 točk, pri čemer je bila vrednost točke 87,40 SIT. Upoštevaje še plačane takse in materialne stroške znašajo tako omerjeni stroški 280.350,00 SIT. Pritožniku je še treba odgovoriti, da na pravico do odmere stroškov ne vpliva dejstvo, da je sodišče tožbenemu zahtevku enkrat ugodilo. Sodba je bila razveljavljena, postopek se je pričel znova in po poteku mirovanja je sledil sklep o umiku. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko pravo zmotno uporabilo določbe Odvetniške tarife, pritožbeno sodišče na podlagi 103. točke 380. čl. ZPP/77 izpodbijani sklep spremeni kot v izreku. V preostalem delu pa je bila pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje namreč v postopku tudi ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.