Jedro

V obravnavani zadevi tožnica po poteku dveh mesecev od vložitve pritožbe tožene stranke ni pozvala, da v naslednjih 7 dneh izda odločbo o pritožbi zoper prvostopenjski upravni akt, s katerim je bila zavrnjena njena vloga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, sicer bo vložena tožba. Zato v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko sojenje. Ker vsebinsko sojenje ob neizpolnjeni procesni predpostavki iz 2. odstavka 72. člena ZDSS-1 (nova zahteva stranke) ni dopustno, je z izpodbijanim sklepom tožba pravilno zavržena.

Izrek

Pritožba v zvezi z zavrženjem izpodbojne tožbe, vložene zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 10. 1. 2014, se zavrne in v tem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba glede vtoževane odškodninske terjatve in povračila stroškov postopka se šteje kot predlog za nadaljevanje postopka pred sodiščem prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo izpodbojno tožbo z dne 17. 4. 2014, vloženo zoper prvostopenjski posamični upravni akt. Ugotovilo je, da je tožba preuranjena, ker ni izpolnjena procesna predpostavka za meritorno sojenje v primeru molka organa.

Zoper navedeni sklep je tožnica vložila pravočasno pritožbo, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo spremembo v smeri ugoditve tožbenim zahtevkom na odpravo odločbe z dne 10. 1. 2014, priznanje odškodnine v višini 1.800,00 EUR in povračilo stroškov postopka.

Ker se je znašla v materialni stiski, na katero ni mogla vplivati, je prepričana, da je upravičena do izredne denarne socialne pomoči. Tudi njeni materi v letu 2013 ni bila dodeljena izredna denarna socialna pomoč. Pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo z dne 10. 1. 2014, je naslovila na toženo stranko 12. 1. 2014 in hkrati pripisala, da pričakuje izdajo odločbe v roku 60 dni. Ker običajno toženo ministrstvo roka ne spoštuje, je 22. 4. 2014 vložila tožbo zaradi molka organa. Tožba je bila nato vročena toženi stranki v odgovor, in ker ta ni predložila tudi upravnega spisa, bi morala biti izdana zamudna sodba. Čeprav je sodišče vedelo, da po izteku 60 dnevnega roka ni pozvala tožene stranke k izdaji odločbe v nadaljnjih 7-ih dneh, je od nje kljub temu z dopisom in nato še s sklepom z dne 27. 10. 2014, zahtevalo predložitev takšnega dokaza.

Poudarja še, da z izpodbijanim sklepom ni razsojeno o vtoževani odškodnini, ne o povračilu stroškov postopka. V celoti naj bi bila ignorirana zakonodaja ter vsi argumenti in dokazi, ki jih je predložila. Sklicuje se na sodbo ESČP Krušovič v.s. Croatia saj meni, da je prišlo do kršitve Evropske Konvencije o človekovih pravicah.

Pritožba v delu, ki se nanaša na zavrženje tožbe zoper prvostopenjski posamični upravni akt ni utemeljena, v delu ki se nanaša na odškodninsko terjatev in povračilo stroškov postopka pa se šteje kot predlog za nadaljevanje sodnega postopka.

K pritožbi glede zavrženja izpodbojne tožbe zaradi molka organa Izpodbojne tožbe v sodno socialnih sporih so načeloma dopustne le zoper drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe. Sodno varstvo pravic je namreč dopustno uveljavljati le po predhodno izčrpanem pravnem varstvu v predsodnem upravnem postopku. Tako je v skladu s 1. odstavkom 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) tožbo mogoče vložiti v 30-ih dneh od vročitve drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe.

Le izjemoma, če pristojni drugostopenjski upravni organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku 60-ih dni, in če ga tudi na novo zahtevo stranke ne izda v nadaljnjih 7-ih dneh, je v skladu z 2. odstavkom 72. člena ZDSS-1, mogoče tožbo vložiti zaradi t.i. molka organa. Le ob takšnem postopanju stranke se namreč lahko šteje, kot da je njena pritožba zavrnjena.

Seveda je 2. odstavek 72. člena ZDSS-1 mogoče pravilno uporabiti že ob njegovi jezikovni razlagi. Potrebno ga je interpretirati restriktivno in le tako, kot je v njem zapisano. Zakonsko domnevo o zavrnjeni pritožbi v predsodnem upravnem postopku, je mogoče izkazati le s procesno aktivnostjo na način, kot je izrecno predpisan, saj lahko le v takšnem primeru „molk organa“ predstavlja obstoj procesne predpostavke za vsebinsko sojenje o zadevi. Če ta ni izpolnjena, mora sodišče tožbo v skladu s 75. členom ZDSS-1, kot preuranjeno zavreči. Prav takšno dejansko procesno stanje pa je podano tudi v predmetni zadevi.

Ob bistveno pravilni dejanski ugotovitvi, da v obravnavani zadevi tožnica po poteku dveh mesecev od vložitve pritožbe, tožene stranke ni pozvala, da v naslednjih 7-ih dneh izda odločbo o pritožbi zoper prvostopenjski upravni akt, št. ... z dne 10. 1. 2014, s katerim je bila zavrnjena njena vloga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, sicer bo vložena tožba, je hkrati pravilen tudi dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko sojenje.

Ker je z izpodbijanim sklepom tožba v tem obsegu zakonito zavržena, saj vsebinsko sojenje ob neizpolnjeni procesni predpostavki iz 2. odstavka 72. člena ZDSS-1 ni dopustno, pritožba v tem obsegu ne more biti uspešna. Na temelju 2. odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), je bilo potrebno posledično razsoditi, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodne odločbe.

K pritožbi glede odškodninske terjatve in povračila stroškov postopka Pritožnica pa seveda utemeljeno opozarja na nerešenost zadeve v delu, ki se nanaša na odškodninsko terjatev ter povračilo stroškov sodnega postopka.

Zakoniti sklep o zavrženju tožbe z dne 17. 4. 2014, se ne razteza na odškodninsko terjatev in povračilo stroškov postopka. Tudi v sodno socialnih sporih je namreč dopustna neposredna tožba iz naslova odškodninske terjatve za zatrjevano negmotno škodo. Pritožbo v zvezi z odškodninsko terjatvijo in zahtevanih stroških postopka, je zato potrebno šteti kot predlog za nadaljevanje sodnega postopka pred prvostopenjskim sodiščem.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno o pritožbi v prej navedenem obsegu odločiti, kot je razvidno iz II. točke izreka tega sklepa.