Jedro

Lastnik zemljiške parcele, ki naj bi bila oz. se določa kot pripadajoče zemljišče k stavbi, mora sodelovati v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Brez njegove udeležbe ni mogoče voditi postopka in določiti pripadajočega zemljišča. V primeru, ko je predlagatelj postopka lastnik stavbe oz. njenega posameznega dela, mora udeležbo lastnika zemljišča, ki se določa kot pripadajoče zemljišče, zagotoviti na ta način, da ga navede kot nasprotnega udeleženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zavržen predlog za ugotovitev, da je parc. št. 27/2 k.o. X pripadajoče zemljišče stavbe G., stoječe na parc. št. 27/8 k.o. X. 2. Pritožuje se predlagatelj. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Očita absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. čl. ZPP, kršitev 5. čl. ZPP ter 22. čl. Ustave RS. Ponavlja v postopku na prvi stopnji podano trditev, da je obravnavano zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe G. 6-8 – in sicer za dostop do stavbe. Trdi, da so lastniki stavbe izvenknjižno pridobili pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču in navaja pravno prakso, ki to stališče potrjuje. Sklicuje se na 69. čl. Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Zatrjuje, da razlaščenec, ki razlaščenega zemljišča ni uporabljal, pravice uporabe ni obdržal. Meni, da bi sodišče moralo izvesti predlagane dokaze. Ugotovitev, da je MhL obdržala pravico uporabe, označuje za nepravilno ali vsaj preuranjeno. Meni, da stališča iz sklepa Dn. št. 8390/2004 z dne 1.3.2006 v tem postopku niso zavezujoča. Opozarja, da zemljiškoknjižno sodišče zaradi načela formalnosti ni pristojno preverjati in presojati materialnopravnih pogojev za vpis. Meni, da je ugotavljanje in presoja pravotvornih dejstev, ki po zakonu vodijo v ex lege pridobitev lastninske ali druge stvarne pravice, stvar tega postopka. Trdi, da podlage za ex offo spremembo obstoječega zemljiškoknjižnega stanja ni bilo. Zemljiškoknjižni referent ob nastavitvi elektronske zemljiške knjige ni imel materialne ali procesne podlage za spremembo podatkov, vpisanih v ročni zemljiški knjigi in zato ostajajo relevantni in pravilni slednji ter bo pomotni vpis treba naknadno odpraviti. Meni, da je z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center št. 07/1-33-19/1 z dne 3.6.1960 izkazal singularno pravno nasledstvo nasprotne udeleženke in bi bila odločba, izdana po ZVEtL, ustrezna podlaga za spremembo zemljiškoknjižnega stanja v korist lastnikov stavb.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradna evidenca lastnikov nepremičnin je zemljiška knjiga; velja presumpcija o resničnosti v zemljiški knjigi vpisanih podatkov (materialno publicitetno načelo). Pravno zaščiten je vsakdo, ki se na zemljiškoknjižne podatke zanese; tudi sodišče je pri odločanju dolžno upoštevati stanje, ki ga izkazujejo zemljiškoknjižni podatki. Kdor z vpisanim stanjem ne soglaša, lahko z izbrisno tožbo doseže, da se vzpostavi prejšnje (drugačno) zemljiškoknjižno stanje (243. čl. Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Glede parc. št. 27/2 k.o. X zemljiškoknjižni podatki izkazujejo lastništvo MhL, s čimer pritožnik soglaša. Tožbe, s katero bi uveljavil, da je vknjižba lastninske pravice v korist MhL iz materialnopravnega razloga neveljavna, in dosegel vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja oz. lastninjenju ustreznega zemljiškoknjižnega stanja, predlagatelj ni vložil. Prvostopenjska ugotovitev, da je MhL lastnica parc. št. 27/2 k.o. X, je torej pravilna.

5. Lastnik zemljiške parcele, ki se določa oz. naj bi bila pripadajoče zemljišče k stavbi, mora sodelovati v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi (3. odstavek 26. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi – v nadaljevanju ZVEtL). Postopka določitve pripadajočega zemljišča brez tega udeleženca (zemljiškoknjižnega lastnika) ni mogoče voditi in pripadajočega zemljišča ne določiti. Iz zemljiškoknjižnih podatkov je razvidno, da je lastnik pripadajočega zemljišča MhL, ki pa v sodnem registru ni vpisana (sodišče prve stopnje ugotavlja, da ne obstaja več). Predlagatelj ni zatrjeval, da je Mestna občina Ljubljana pravna naslednica MhL in prvostopenjske ugotovitve, da Mestna občina Ljubljana ni pravna naslednica MhL, pritožba ne izpodbija. V primeru, ko je predlagatelj postopka lastnik stavbe oz. njenega posameznega dela, mora udeležbo lastnika zemljišča, ki se določa kot pripadajoče zemljišče, zagotoviti na ta način, da ga navede kot nasprotnega udeleženca (21. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Ker tega ni storil, je bil s sklepom z dne 14.6.2010 pozvan, da predlog popravi oz. zgoraj navedeno oviro za vodenje postopka odpravi. Ker predlagatelj pomanjkljivosti ni odpravil – predloga ni uperil tudi zoper MhL ali njenega pravnega naslednika – je predlog, ki ni sposoben za obravnavanje, utemeljeno zavržen (5. odstavek 108. čl. ZPP v zvezi z 21. čl. Zakona o nepravdnem postopku in 3. odstavkom 26. čl. ZVEtL).

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da se o sklepu dn. št. 8390/2004 z dne 1.3.2006 predlagatelj ni mogel izreči, ker mu je bil dostavljen obenem z izpodbijanim sklepom. Táko postopanje sodišča bi lahko predstavljalo kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. čl. ZPP, če bi bila pravica do izjavljanja oz. obravnavanja predlagatelju dejansko odvzeta oz. omejena. Vendar pa se to ni zgodilo. Do obravnavanja predloga namreč ni prišlo. Predlog je bil zavržen zaradi nesposobnosti za obravnavanje in sklep dn. št. 8390/2004 (razpravljajočemu sodišču ga je posredovalo zemljiškoknjižno sodišče) na to odločitev, kakor je razvidno iz 4. in 5. točke te sodbe, nima vpliva. S citiranjem vsebine zemljiškoknjižnega sklepa je pojasnjeno, da je pomota pri vpisu lastninske pravice, na kar se je v tem postopku skliceval tudi predlagatelj, izključena. To pojasnilo bo predlagatelju v pomoč pri eventuelnem novem vlaganju predloga za določitev pripadajočega zemljišča, za odločitev v tem postopku pa je ta sklep brezpredmeten.

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. odstavka 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.