Jedro

Za presojo pogojev izpodbojnosti je treba upoštevati celoten sklop pravnih poslov, ki predstavljajo podlago za izpodbijano dejanje stečajnega dolžnika. Terjatev, ki jo je stečajni dolžnik pridobil zoper tožečo stranko z naslova odplačnega prevzema dolga, se je pobotala z obveznostjo do tožeče stranke iz naslova nakazil denarnih zneskov. Iz opisanega sledi, da je šlo pri izpodbijanih pravnih dejanjih stečajnega dolžnika za premoženjsko nevtralen posel.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: - v 1. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se v razmerju med družbo S. A. d.o.o. - stečaju in toženo stranko razveljavi učinek pravnih dejanj: Pogodbe o prevzemu dolga z dne 12. 1. 2011, sklenjene dne 12. 1. 2011 med S. d.d., kot dolžnikom in S. A. d.o.o., kot prevzemnikom dolga, v znesku 41.071,85 EUR; plačila denarnega zneska 41.071,85 EUR dne 21. 1. 2011 na račun tožene stranke.

- v 2. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna v stečajno maso S. A. plačati 41.071,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2012 do plačila.

- v 3. točki izreka odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti 12,82 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2. Proti tej sodbi se je pritožila tožeča stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo sodbe tako, da sodišče v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodišče sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

5. Tožeča stranka je v predmetni zadevi kot upnik v stečajnem postopku nad S. A. d.o.o. - v stečaju (v nadaljevanju: stečajni dolžnik) vložila izpodbojno tožbo (269. člen do 278. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Zahtevala je razveljavitev učinkov 1) Pogodbe o prevzemu dolga z dne 12. 1. 2011, s katero je stečajni dolžnik prevzel dolg tožeče stranke do tožene stranke v višini 41.071,85 EUR, ter 2) na tej podlagi istega dne izvedenega plačila denarnega zneska v navedeni višini. Tožena stranka je svoj ugovor gradila na trditvah, da je stečajni dolžnik res poravnal obveznosti tožeče do tožene stranke po računih za telekomunikacijske storitve, vendar ne neodplačno, saj je tožeča stranka stečajnemu dolžniku v ta namen nakazala denarna sredstva. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da s temi nakazili tožeča stranka očitno ni plačevala obveznosti do stečajnega dolžnika, ampak je denarna sredstva nakazovala brez pravne podlage. Presodilo je, da so ta sredstva predstavljala dobroimetje tožeče stranke pri stečajnem dolžniku, zaradi česar ne predstavljajo stečajne mase. S plačili, izvedenimi na podlagi Pogodbe o prevzemu dolga, zato do zmanjšanja stečajne mase ni moglo priti. Pojasnilo je še, da je bil namen tožeče stranke ob naraščajočih težavah z insolventnostjo določena denarna sredstva „parkirati“ na računu stečajnega dolžnika in tako poplačevati svoje obveznosti. Ker objektivni pogoj izpodbojnosti (prim. 1. točko prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP) ni izpolnjen, je tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. Pritožnik utemeljeno opozarja, da na denarnih sredstvih, ki naj bi jih stečajnemu dolžniku nakazala brez pravne podlage, tožeča stranka ni imela izločitvene pravice, temveč terjatev na vračilo teh sredstev (1). Kljub temu se odločitev sodišča prve stopnje izkaže kot pravilna, saj objektivni pogoj izpodbojnosti v obravnavani zadevi ni podan. Pritožnik zmotno vztraja pri stališču, da zmanjšanje premoženja stečajnega dolžnika predstavlja nakazilo denarnega zneska stečajnega dolžnika toženi stranki, s katerim je plačal obveznosti, ki niso bile njegove, tožena stranka pa je ta sredstva prejela neodplačno, saj s stečajnim dolžnikom ni bila v nobenem pravnem razmerju niti ni zanj opravila nobene storitve.

7. Prevzem dolga je pogodba med dolžnikom (tožeča stranka) in prevzemnikom (stečajni dolžnik), v katero je privolil upnik, s katero se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v razmerju do upnika (tožena stranka) (2). Gre torej za obligacijsko razmerje med tožečo stranko in stečajnim dolžnikom, pri čemer je zaveza slednjega do tožene stranke povsem abstraktna. Zato je (ne)odplačnost Pogodbe o prevzemu dolga odvisna le od razmerja med tožečo stranko in stečajnim dolžnikom, saj tožena stranka kot upnik ni stranka pogodbe. Odplačnost prevzema dolga je razvidna iz II. člena (3) Pogodbe o prevzemu dolga, na kar je tožena stranka opozorila. Navedbe pritožnika, da tožena stranka za stečajnega dolžnika ni opravila nobene storitve, pa za odločitev niso pomembne. Ne gre namreč za nastanek nove obveznosti, temveč le za zamenjavo dolžnika pri že obstoječi obveznosti. Že iz tega razloga do zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika ni moglo priti, saj je z izpodbijanim plačilom toženi stranki stečajni dolžnik obenem pridobil terjatev zoper tožečo stranko v isti višini.

8. Za presojo pogojev izpodbojnosti je treba upoštevati celoten sklop pravnih poslov, ki predstavljajo podlago za izpodbijano dejanje stečajnega dolžnika. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje sledi, da je tožeča stranka z nakazovanjem denarnih sredstev na račun stečajnega dolžnika poravnala svoje dolgove za telekomunikacijske storitve do tožene stranke. Posel je tožeča stranka izvršila tako, da je s stečajnim dolžnikom formalno sklenila pogodbo o prevzemu dolga, predhodno pa mu je že nakazala določena denarna sredstva. Tožena stranka temu ni oporekala. Denarna sredstva stečajnemu dolžniku torej niso bila nakazana brez pravne podlage, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje, temveč so bila na račun stečajnega dolžnika prenesena prav zaradi poravnavanja tožnikovih obveznosti do tožene stranke, ki jih je s Pogodbo o prevzemu dolga prevzel stečajni dolžnik. Da bi bila nakazana za kakšen drug namen, tožeča stranka ni zatrjevala. Tožena stranka je zato dokazala soodvisnost spornih nakazil tožeče stranke stečajnemu dolžniku ter sklenjene Pogodbe o prevzemu dolga. Terjatev, ki jo je stečajni dolžnik pridobil zoper tožečo stranko z naslova odplačnega prevzema dolga, se je tako pobotala z obveznostjo do tožeče stranke iz naslova nakazil denarnih zneskov. Iz opisanega sledi, da je šlo pri izpodbijanih pravnih dejanjih stečajnega dolžnika za premoženjsko nevtralen posel (prim. 10. člen ZFPPIPP). Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.

9. Pritožnik nenazadnje pojasnjuje, da je tožeča stranka v okviru stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom prijavila terjatev na podlagi spornih nakazil, ki ji je bila v pretežnem delu priznana, zaradi česar ni imela pravnega interesa izpodbijati denarnega nakazila stečajnemu dolžniku. Te navedbe predstavljajo pritožbene novote, ki niso upoštevne (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP).

10. Glede na navedeno pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 115/2007 z dne 18. 2. 2009 ter odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 856/2001 z dne 5. 9. 2001, I Cpg 421/98 z dne 7. 5. 1998 in Cpg 1587/94 z dne 29. 11. 1994. (2) Prim. prvi odstavek 427. člena Obligacijskega zakonika.

(3) „Pogodbenika se dogovorita, da bo prevzemnik S. A. d.o.o. L. prevzel obveznost dolžnika iz I. člena te pogodbe. S. d.d L. bo prevzemniku obveznosti poravnal znesek prevzetih obveznosti, v okviru njunih medsebojnih terjatev iz poslovnih odnosov.“