Jedro

V sodnih odločbah, na katere se sklicuje pritožba, niso zavzeta relevantna stališča, ki bi utemeljevala očitek odstopa odločbe sodišča druge stopnje od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja o utemeljenosti razloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sklepa.

Obrazložitev

Sodišče druge stopnje je s sklepom Pdp 258/2006-2 kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper zamudno sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku tožnice za plačilo različnih denarnih zneskov iz naslova razlike plače, jubilejne nagrade, odškodnine in odpravnine zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnice. Ugotovilo je, da je bila zamudna sodba ob izpolnitvi drugih pogojev zakonito izdana, ker tožena stranka v trideset dnevnem roku ni odgovorila na tožbo. Pri tem je sklenilo, da se glede odločitve o posameznih zahtevkih, ki niso dosegli revizijske meje 1.000.000,00 SIT, revizija ne dopusti.

S sklepom Pd 258/2006-3 pa je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za odgovor na tožbo. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka svojo pooblaščenko obvestila o tožbi in pozivu sodišča na odgovor dne 9.11.2005, je soglašalo, da zgolj pavšalno potrdilo zdravnika, da je bila pooblaščenka zaradi ponovnih zdravstvenih težav, zaradi katerih bo potreben operativen poseg in redne kontrole, od 15.11.2005 dalje nesposobna za delo, ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je imela pooblaščenka predhodno šest dni časa za sestavo odgovora, tudi ob pojavu zatrjevanih zdravstvenih težav pa bi ob potrebni skrbnosti lahko za sestavo odgovora na tožbo, za katerega je rok potekel 25.11.2005, angažirala odvetnika substituta, če odgovora res ne bi mogla posredovati sama. Tudi v zvezi s tem pravnomočnim sklepom sodišče revizije ni dopustilo.

Zoper oba sklepa o nedopustitvi revizije vlaga tožena stranka pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (112. in 126. člena ZDR) in bistvene kršitve določb 3. točke 318. člena ter 7. in 14. točke 339. člena ZPP. V zvezi z nedopustitvijo revizije glede pravnomočne zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje navaja, da je bil podan opravičljiv razlog, kar je v skladu s sodnimi odločbami, objavljenimi v Glasniku, št. 7/59, stran 28 in Poročilu o sodni praksi za leto 1961, stran 51/II ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani. Glede vsebine izdane zamudne sodbe pa zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava tako glede presoje sklepčnosti tožbe kot odločitve sodišča po vsebini.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, pritožba dovoljena le iz razloga po 2. alinei prvega odstavka tega člena, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

Glede nedopustitve revizije v zvezi z zavrnitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje se pritožba sklicuje na odločitve sodišč o začetku teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri izdaji zamudne sodbe oziroma sodbe zaradi izostanka (sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Gž 191/61 z dne 30.10.1961 - povzetek objavljen v Poročilu o sodni praksi Vrhovnega sodišča LR Slovenije, Civilno pravo, Zvezek 2/61, stran 51 in stališče iz odločbe Vrhovnega sodišča AP Vojvodine, opr. št. Gž 891/58, objavljeno v Glasniku Advokatske komore AP Vojvodine, št. 7/59, stran 28). V navedenih sodnih odločbah zavzeta stališča ne odgovarjajo na vprašanje o obstoju utemeljenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Poleg tega se glede tega vprašanja pritožba le še pavšalno sklicuje na domnevno odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, ki pa je določno ne navede. Tožena stranka tako ni dokazala, da izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje glede presoje utemeljenosti razloga za vrnitev odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali da v sodni praksi sodišč druge stopnje glede tega vprašanja ni enotnosti.

Glede nedopustitve revizije v zvezi s sodbo sodišča druge stopnje o potrditvi zamudne sodbe (glede presoje o zahtevkih, ki ne dosegajo meje za dovoljenost revizije že po zakonu samem) pritožba ne zatrjuje, da bi sodba odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča ali da v praksi sodišč druge stopnje ni enotnosti. Zgolj nestrinjanje s pravno presojo sodišča pa ni pritožbeni razlog zoper sklep o nedopustitvi revizije.

Glede na povedano je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo oba izpodbijana sklepa.