Up-235/99

27. 1. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 27. 1. 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 195/99 z dne 2. 6. 1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1886/98 z dne 28. 1. 1999 in sodbo Okrožnega sodišča v Krškem št. P 196/97 z dne 13. 10. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je sodišče zavrnilo revizijo zoper sodbo Višjega sodišča. To je namreč potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, v kateri je prvostopenjsko sodišče zavrnilo preživninski zahtevek pritožnice. Pritožnica navaja, da je sodišče svojo sodbo oprlo izključno na navedbe nasprotne stranke in na policijski zapisnik, ne pa na izjave pritožnice. Po mnenju pritožnice so bile v sodnem postopku posledice nevzdržnosti zakonske zveze zamenjane z vzroki za nevzdržnost, prav tako pa v sodnem postopku ni bila upoštevana predložena zdravstvena dokumentacija. Pritožnica navaja, da sta ji bili s tem kršeni pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravica do socialne varnosti (50. člen Ustave).

2.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sodbami kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijane sodbe ni uspel, še ne pomeni kršitve pravice do socialne varnosti in pravice do enakosti pred zakonom. Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče bi lahko presojalo tudi, ali niso morda izpodbijane sodbe arbitrarne ter brez razumne pravne utemeljitve - tega pa izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati.

3.Enakost pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni nearbitrarno uporabo predpisa v razmerju do vsakega posameznika. To v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil pomeni, da so ti organi, ko uporabljajo zakon v konkretnih primerih, dolžni enake položaje obravnavati enako, brez upoštevanja osebnih okoliščin, ki v pravnem pravilu niso navedene kot odločilne. Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Poseg v to ustavno pravico je podan, če je posamičen akt sprejet v postopku, v katerem pritožnik ni mogel uveljavljati ali je lahko le omejeno uveljavljal svojo pravico, kar bi lahko posledično prizadelo tudi kakšno drugo njegovo pravico.

4.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča RS (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude