Jedro

Prodajna pogodba in dogovor o pobotu terjatve na plačilo kupnine iz te prodajne pogodbe z že nastalo terjatvijo upnika nasproti stečajnemu dolžniku, tvorita ekonomsko celoto. Zaradi skupnega ekonomskega namena obeh poslov tvorita oba skupaj enotno in nedeljivo pravno razmerje, katerega pravna narava je, ne glede na zunanjo obliko, ki sta jo stranki dali poslu, nadomestna izpolnitev po prvem odstavku 308. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Že v času sklenitve prodajne pogodbe je namreč namen strank takšen, da upnik kupec svoje obveznosti ne bo izpolnil s plačilom kupnine, temveč s pobotom svoje terjatve nasproti dolžniku. Učinek takšnega dogovora je tako enak, kot če bi se stranki dogovorili, da dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v denarju, temveč z izročitvijo določenega blaga. V tem primeru je zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju dovolj določen, bodisi če stečajni dolžnik izpodbija posel z označbo zunanje oblike, ki sta jo pogodbeni stranki dali poslu bodisi z označbo dejanske pravne narave posla, če pri tem tožnik v zahtevku določno označi, katero blago je bilo predmet izpodbijanega pravnega posla. Do zmanjšanja stečajne mase je prišlo šele zato, ker sta stranki pobotali terjatev tožene stranke s kupnino za izročeno blago.da pomeni plačilo denarne obveznosti z blagom neobičajen način izpolnitve, zato v tem primeru subjektivnega elementa izpodbojnosti ni potrebno posebej dokazovati.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje opr.št. II Pg 293/97 z dne 14.11.1997 razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

II. Pritožba zoper sklep se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je sklenitev kupoprodajne pogodbe z dne 13.9.1996, s katero je tožeča stranka prodala toženi stranki blago po računu št. 02101112, brez pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke in toženi stranki naložilo plačilo 770.710,90 sit, s pripadki v stečajno maso.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov z navedbo, da sta pravdni stranki tudi v preteklosti medsebojne terjatve kompenzirali z blagom, zato nikakor ni pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da je šlo v spornem primeru za neobičajno plačilo. Prav tako je ugotovitev prvostopnega sodišča, da stečajna masa ne zadošča za 100% poplačilo upnikov, presplošna, da bi bil mogoč zaključek, da je bila, zaradi izpodbijane prodaje blaga, stečajna masa zmanjšana za znesek 770.710,00 sit, odločitev pa preuranjena. Obrazložitev prvostopne sodbe tudi ne vsebuje razlogov za ustavitev postopka na vrnitev blaga v naravi.

Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: V predmetni zadevi sta tožeča stranka - stečajni dolžnik in tožena stranka kot upnik, ki je že imel terjatev nasproti tožeči stranki, sklenila prodajno pogodbo in se dogovorila o pobotu medsebojnih terjatev. Terjatve tožene stranke do tožeče so zapadle že v letu 1995, stranki sta prodajno pogodbo sklenili 13.9.1996, zapadla je naslednji dan, iz računa pa izhaja, da je bila kot način plačila dogovorjena kompenzacija, ki je bila izvršena 20.9.1996. Takšna prodajna pogodba in dogovor o pobotu terjatve na plačilo kupnine iz te prodajne pogodbe z že nastalo terjatvijo upnika nasproti stečajnemu dolžniku, tvorita ekonomsko celoto. Zaradi skupnega ekonomskega namena obeh poslov tvorita oba skupaj enotno in nedeljivo pravno razmerje, katerega pravna narava je, ne glede na zunanjo obliko, ki sta jo stranki dali poslu, nadomestna izpolnitev po prvem odstavku 308. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Že v času sklenitve prodajne pogodbe je namreč namen strank takšen, da upnik kupec svoje obveznosti ne bo izpolnil s plačilom kupnine, temveč s pobotom svoje terjatve nasproti dolžniku. Učinek takšnega dogovora je tako enak, kot če bi se stranki dogovorili, da dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v denarju, temveč z izročitvijo določenega blaga. V tem primeru je zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju dovolj določen, bodisi če stečajni dolžnik izpodbija posel z označbo zunanje oblike, ki sta jo pogodbeni stranki dali poslu bodisi z označbo dejanske pravne narave posla, če pri tem tožnik v zahtevku določno označi, katero blago je bilo predmet izpodbijanega pravnega posla.

Tožeča stranka je izpodbijala samo prodajno pogodbo, prvostopno sodišče je povzelo njene navedbe in ugodilo zahtevku, pri tem pa v obrazložitvi navedlo, da je zaradi sklenitve prodajne pogodbe prišlo do zmanjšanja stečajne mase na račun drugih stečajnih upnikov. Takšna ugotovitev prvostopnega sodišča pa ne ustreza dejanskemu stanju v predmetni zadevi. S samo sklenitvijo prodajne pogodbe in izročitvijo blaga še ni prišlo do zmanjšanja stečajne mase. Tožeča stranka bi lahko za izročeno blago tudi v stečajnem postopku zahtevala kupnino.

Do zmanjšanja stečajne mase je prišlo šele zato, ker sta stranki pobotali terjatev tožene stranke s kupnino za izročeno blago.

Prvostopno sodišče pa se z drugim delom posla, torej pobotom, sploh ni ukvarjalo.

Sodba sodišča prve stopnje tako ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zato je pritožbeno sodišče je iz razloga kršitve 13.točke drugega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo.

Prvostopno sodišče pa naj v ponovljenem postopku ugotovi, če in kdaj je prišlo do oškodovanja stečajne mase, pri tem pa naj upošteva tudi, da pomeni plačilo denarne obveznosti z blagom neobičajen način izpolnitve, zato v tem primeru subjektivnega elementa izpodbojnosti ni potrebno posebej dokazovati.

O pritožbi zoper sklep pa je dodati: Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da je zahtevano blago porabila in ga ne more vrniti v naravi. V skladu s tako navedbo tožene stranke je tožeča stranka umaknila del tožbe, sodišče pa je s sklepom vzelo umik na znanje in postopek ustavilo. Toženka nima pravnega interesa za pritožbeno izpodbijanje tega sklepa. Zato je pritožbeno sodišče ta del pritožbe po določilu 358. člena ZPP zavrglo.