Jedro

Pritožba zoper sklep likvidacijskega senata o zavrženju ugovora (kot prepoznega) ni nadaljevanje ugovora zoper odločbo likvidacijskega senata o odstavitvi likvidacijskega upravitelja, ampak je le pritožba zoper prvi sklep, ki je nastal šele na drugi stopnji (ko je o ugovoru kot prepoznem odločil likvidacijski senat kot organ druge stopnje).

Zato mora takšen sklep biti podvržen preizkusu zakonitosti in pravilnosti.

V likvidacijskem postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje (157. člen v zvezi z tretjim odstavkom 8. člena ZPPSL/89).

Izrek

1. Pritožba zoper 1. točko izreka se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

2. Pritožbi zoper 2. točko izreka se ugodi in se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi ter zadeva vrne likvidacijskemu senatu Okrožnega sodišča v Ljubljani v nov postopek.

Obrazložitev

Likvidacijski senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljen zavrgel predlog za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka), ugovor likvidacijskega upravitelja pa kot prepozen zavrgel (2. točka izreka). (Odstavljeni) likvidacijski upravitelj se je proti navedenemu sklepu pritožil. Predlagal je njegovo razveljavitev. Pri tem ni priglasil stroškov pritožbe.

Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Ljubljani, je sklep o začetku likvidacijskega postopka nad dolžnico P. izdalo dne 14.6.1993. Zato se je sodišče druge stopnje (tako kot tudi sodišče prve stopnje) ravnalo po določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. SFRJ, št. 84/89 (ZPPSL/89)), ki jih je uporabilo na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I) ter na podlagi 1. odstavka 1. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I).

Pritožba zoper sklep likvidacijskega senata o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.

V likvidacijskem postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje (157. člen v zvezi z tretjim odstavkom 8. člena ZPPSL/89).

Zato je sodišče druge stopnje (ne da bi se spuščalo v pritožbene navedbe) pritožbo odstavljenega likvidacijskega upravitelja zoper 1. točko izreka kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (1. točka izreka) - 157. člen in 12. člen ZPPSL/89 v zvezi z 2. točko 380. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 in nasl. (ZPP/77)).

Likvidacijski senat namreč pravilno ni dopustil obravnavanja predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tem je sicer v izpodbijanem sklepu pomotoma zapisal, da je likvidacijski upravitelj predlog za vrnitev v prejšnje stanje (in ugovor zoper sklep o odstavitvi) vložil dne 8.9.1999 (namesto dne 9.8.1999), vendar je opisano pomoto mogoče vsak čas popraviti (157. člen in 12. člen ZPPSL/89 v zvezi s 347. členom in 342. členom ZPP/77).

Pritožba zoper sklep likvidacijskega senata o zavrženju ugovora je utemeljena.

ZPPSL/89 v 157. členu v zvezi z drugim odstavkom 63. člena določa, da o ugovoru likvidacijskega upravitelja zoper odločbo o njegovi odstavitvi dokončno odloči likvidacijski senat (prim. tudi 157. člen v zvezi z drugim odstavkom 11. člena ZPPSL/89). Vendar pa navedene določbe ni mogoče uporabiti za pritožbo odstavljenega likvidacijskega upravitelja zoper sklep likvidacijskega senata o zavrženju njegovega ugovora (kot prepoznega). Pritožba zoper omenjeni sklep namreč ni nadaljevanje ugovora zoper odločbo likvidacijskega senata o odstavitvi likvidacijskega upravitelja, ampak je le pritožba zoper prvi sklep, ki je nastal šele na drugi stopnji (ko je o ugovoru kot prepoznem odločil likvidacijski senat kot organ druge stopnje). Zato je potrebno omogočiti preizkus zakonitosti in pravilnosti takšnega sklepa (prim. tretji odstavek 400. člena ZPP/77).

Sicer pa se sodišče druge stopnje ob preizkusu sklepa o zavrženju ugovora likvidacijskega upravitelja (kot prepoznega) zaenkrat ni moglo strinjati z razlogovanjem likvidacijskega senata. Drugostopno sodišče namreč ocenjuje, da je zaključek prvostopnega sodišča, da je likvidacijski upravitelj prejel sklep ("odločbo") o odstavitvi dne 15.7.1999 preuranjen, saj se slednje ni opredelilo do navedb v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki dopolnjujejo navedbe iz ugovora. Tako se v zvezi s 142. členom in 141. členom ZPP/77 ni opredelilo do navedbe likvidacijskega upravitelja, da odločbe o odstavitvi (ki mu je bila vročena kot fizični osebi) ni prejel dne 15.7.1999, kot to izhaja iz datuma, ki je zapisan na povratnici v spisu, ampak šele dne 1.8.1999, in do navedbe, da odločbe o odstavitvi ni prejel osebno, saj je bil dne 15.7.1999 (zaradi izrabe rednega letnega dopusta) odsoten.

Zato je sodišče druge stopnje pritožbi zoper 2. točko izreka ugodilo, izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo likvidacijskemu senatu (Okrožnega sodišča v Ljubljani) v nov postopek (2. točka izreka) - 157. člen in 12. člen ZPPSL/89 v zvezi s 3. točko 380. člena ZPP/77. V ponovljenem postopku naj likvidacijski senat najprej (ob upoštevanju navedb likvidacijskega upravitelja v ugovoru zoper odločbo o odstavitvi in v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje) ugotovi, ali je bil ugovor vložen pravočasno. Nato (če bo ugotovilo, da je bil vložen pravočasno) pa naj presodi, ali je utemeljen (torej naj o njem odloči vsebinsko).