Jedro

Na vprašanje, ali je določen objekt mogoče legalizirati, je možno odgovoriti le v konkretnem postopku izdaje dovoljenja (torej v za to predvidenem upravnem in ne nepravdnem postopku).

„Zgolj“ solastnik takšnega postopka ne more uspešno sprožiti sam in to lahko storijo le vsi solastniki nepremičnine, na kateri stoji objekt, glede katerega naj bi tekel postopek legalizacije.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. in 3. točki izreka spremeni tako, da se oba udeleženca tega postopka napoti, da pri pristojnem upravnem organu sprožita postopek za legalizacijo objekta - stanovanjske stavbe št. 1, stoječe na nepremičnini parc. št. 1111/1, k.o. X.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: - da se predmetni nepravdni postopek prekine (1. točka izreka), - da se predlagatelja (po nasprotnem predlogu nasprotnega udeleženca) A. A. napoti, da pri pristojnem upravnem organu sproži postopek za legalizacijo objekta - stanovanjske stavbe št. 1, stoječe na nepremičnini parc. št. 1111/1, k.o. X (2. točka izreka), - da mora predlagatelj postopek sprožiti najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa in da bo, če v tem roku na takšen način ne bo ravnal, pri odločitvi upoštevalo obstoječe stanje nepremičnine parc. št. 1111/1 k.o. X (3. točka izreka), - da se nepravdni postopek prekine za 30 dni od pravnomočnosti sklepa oziroma do pravnomočnosti zaključenega upravnega postopka legalizacije obravnavanega objekta, če bo le-ta v postavljenem roku sprožen (4. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje z navodilom, da na pot postopka za legalizacijo objekta napoti nasprotnega udeleženca B. B., ki legalizaciji nasprotuje. Uvodoma navaja, kako je sodišče prve stopnje odločilo. Poudarja, da je vprašanje, ali se neko nepremičnino da legalizirati ali ne, pravno in ne dejansko, zaradi česar ga je pristojno rešiti samo nepravdno sodišče. Poleg tega mu je sodišče naložilo, da sproži upravni postopek, za katerega ni legitimiran. Postopek za legalizacijo objekta morajo namreč začeti vsi solastniki tega objekta oziroma nepremičnine, na kateri stoji. Solastnik nasprotni udeleženec B. B. se legalizaciji objekta upira. Prvostopenjsko sodišče mu je tako naložilo dolžnost, ki je ne more sam opraviti. Tudi zaradi tega mora vprašanje legalizacije rešiti samo nepravdno sodišče, ki edino lahko nadomesti voljo solastnika nelegalizirane nepremičnine, ki pri njeni legalizaciji noče sodelovati.

3. Nasprotni udeleženec (in predlagatelj po nasprotnem predlogu) je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbenemu naziranje, da je vprašanje, ali je nek objekt moč legalizirati zgolj pravne narave, na katerega mora odgovoriti samo nepravdno vprašanje, ni moč pritrditi. Kot je, sklicujoč se na odgovor Upravne enote ... z dne 12. 5. 2020 (glej l. št. 291), pojasnilo že sodišče prve stopnje (glej 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), je na vprašanje, ali je določen (konkretni) objekt mogoče legalizirati (ali ta izpolnjuje vse pogoje za to), možno odgovoriti le v konkretnem postopku izdaje dovoljenja1 (torej v za to predvidenem upravnem in ne nepravdnem postopku).

6. Pritožnik pa upravičeno izpostavlja, da kot „zgolj“ solastnik takšnega postopka ne more uspešno sprožiti sam in da to lahko storijo le vsi solastniki nepremičnine, na kateri stoji objekt, glede katerega naj bi tekel postopek legalizacije. Potrebno je namreč soglasje vseh, saj gre za posel v zvezi z določitvijo načina rabe stvari (glej peti odstavek 67. člena SPZ2), ki presega okvir rednega upravljanja.3 A v nasprotju z njegovim naziranjem (nepravdno) sodišče volje solastnika, ki pri taki legalizaciji noče sodelovati, ne more nadomestiti.4 Tudi sicer nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo z dne 5. 10. 2020 nasprotuje očitku, da naj bi se legalizaciji objekta upiral, in navaja, da daje k temu soglasje.

7. V skladu s predhodno navedenim je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep v 2. in 3. točki izreka spremeniti tako, da se oba udeleženca tega postopka napoti, da pri pristojnem upravnem organu sprožita postopek za legalizacijo objekta - stanovanjske stavbe št. 1, stoječe na nepremičnini parc. št. 1111/1, k.o. X (2. točka 365. člena ZPP5 v zvezi s 37. členom ZNP6).

1 V katerem se poleg presoje relevantnih dokazil (dokumentacije) presoja, ali je objekt skladen z veljavnimi predpisi ali s predpisi, ki so veljali v času začetka gradnje (glej odgovor UE ... z dne 12. 5. 2020 na l. št. 291). 2 Stvarnopravni zakonik, Uradni št. RS, št. 87/02, s kasnejšimi spremembami). 3 Glej npr. odločbi I U 839/2010 z dne 18. 11. 2010 in II U 500/2013 z dne 21. 5. 2014. 4 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 228/2012 z dne 27. 2. 2014. 5 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 6 Uradni list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami.