Jedro

Po 273.b členu ZIZ, ki je pričel veljati 27. 3. 2021, zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.

Pritožnica pravilno opozarja na materialnopravna izhodišča glede restriktivnega pristopa k izdajanju začasnih odredb, vendar pri tem spregleda, da lahko odtujitev otroka od enega ali obeh staršev hudo ogrozi otrokov razvoj, kar je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene okoliščine konkretnega primera nudijo zadostno oporo za zaključek, da bi bil A. A. razvoj zaradi (realne) nevarnosti odtujitve od očeta lahko hudo ogrožen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe z dne 13. 4. 2022, modificiranemu v vlogi z dne 17. 11. 2022, delno ugodilo in izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da se stiki mladoletne A. A. z očetom B. B. začasno izvajajo vsak drugi vikend, ko oče A. A. v petek prevzame v vrtcu, in je z njim do sobote do 18.00 ure, ko jo mama C. C. prevzame na zemljišču pred stanovanjsko hišo na naslovu Cesta 17; v tednu, ko ni vikend stika, pa ima A. A. z očetom stik v sredo, ko oče A. A. prevzame v vrtcu, in je z njim do 18.00 ure, ko jo pripelje na dom matere. Za primer, da A. A. na dan stika ni v vrtcu, oče A. A. prevzame ob 15.00 uri v igralnici X., kamor jo je dolžna pripeljati mama, na primerni razdalji počakati, da se deklici približa oče, nato pa je dolžna zapustiti igralnico tako, da pri prehodu deklice k očetu ne bo navzoča. Za primer kršitve te začasne odredbe je kršitelju določilo denarno kazen v višini 300 EUR (I. točka izreka). Kar je zahteval nasprotni udeleženec več ali drugače, je zavrnilo (II. točka izreka), zavrnilo je tudi predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katero bi se stiki med mladoletno A. A. ter njenim očetom B. B. začasno, to je za obdobje treh mesecev, prekinili (III. točka izreka). Odločilo je še, da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa in da so stroški postopka z začasnimi odredbami nadaljnji stroški postopka (IV. in V. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu je predlagateljica vložila ugovor, ker meni, da je pravni pouk izpodbijane odločbe napačen, saj ima pritožbo na voljo upnik le v delu, kjer njegovemu predlogu ni bilo ugodeno. Nadalje navaja, da prvostopni sklep izpodbija v celoti, hkrati pa pojasnjuje, da je to v delu, kjer ima pravni interes mladoletna A. A., to je v točki I izpodbijanega sklepa. Trdi, da je sodišče izdalo začasno odredbo avtomatično, obrazložitev pa podalo pavšalno, brez konkretne argumentacije, kar je v nasprotju z ustavnim in konvencijskim varstvom otroka in tudi 22. in 23. členom Ustave RS. Sklicuje se na sklep VS RS II Ips 24/2020, ki ga je moč analogno uporabiti tudi v tej zadevi. Opozarja na izjemnost režima začasnih odredb, ki zahteva restriktiven pristop. V konkretnem primeru pravni standard ogroženosti otroka ni podan. Dejanskih okoliščin v zvezi s tem pravnim standardom kot gornjo premiso sodnega silogizma sodišče sploh ne razloguje. Zaradi obstoječega stanja oziroma če stikov ne bi bilo, mladoletni A. A. ne grozi nikakršna nevarnost ali nepopravljiva škoda. To bi lahko ugotovil kvečjemu izvedenec. Siliti otroka z občutljivo duševnostjo v stik z domnevnim upnikom je silno problematično. Nujno bi bilo pridobiti mnenje izvedenca klinično psihološke ali psihiatrične stroke. Pritožnica s stališčem CSD, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, ni bila nikoli seznanjena, kar predstavlja številne kršitve (pravica do izjave, 6/I člen EKČP). V konkretnem primeru ne gre za običajnega domnevnega upnika, pač pa po vedenju domnevne dolžnice za osebo z izrazitimi osebnostnimi, če ne duševnimi motnjami, kar se pri njem kaže s ponavljanjem kaznivih dejanj. S tem v zvezi bi bilo treba pridobiti njegov zdravstveni karton, potrdilo o nekaznovanosti in kazenske spise, v katerih nastopa kot obdolženec. Mladoletni A. A. ne grozi nobena škoda, zaenkrat je situacija ravno obratna. Nepopravljiva škoda ji lahko nastane kvečjemu v primeru stikov z očetom, ki ga ne pogreša in ga ne želi videti. Prisiljeni stiki bi za mladoletno A. A. predstavljali travmatične dogodke, ki niso v njeno največjo korist, posledice bi bile nepopravljive. Posebne čustvene navezanosti med mladoletno A. A. in nasprotnim udeležencem ni izključno zaradi njegovih dosedanjih ravnanj in njegovega neprimernega odnosa. Škoda, ki naj bi nastala mladoletni A. A. z nevzpostavitvijo stikov (ki že več mesecev ne potekajo in je otrok od očeta odtujen), je kvečjemu enaka, bolj verjetno pa manjša od škode, ki bi ji na njeni občutljivi osebnosti nastala s stiki z odtujenim očetom, med tujimi ljudmi in v tujem neprimernem prostoru. V zvezi s tem pritožnica še opozarja, da A. A. pri upniku še nikoli ni prespala, še več, nikoli še ni prespala pri tretji osebi in tudi v vrtcu ne spi. Dejstva, da se stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem niso izvajali, sodišče ne upošteva. Ko je otrok enemu izmed staršev de facto odtujen, pravna posledica ni v oblastnem siljenju takega otroka v stike, ampak varovanje njegove koristi in preprečevanje njegove ogroženosti s preprečevanjem takega stika oziroma njihova sukcesivna vpeljava pod strokovnim nadzorom. Še posebej je to pomembno v konkretnem primeru, ko sodišče samo ugotavlja, da gre za izjemno občutljivo deklico. Prej bi se dalo z dokaznim standardom verjetnosti trditi, da je A. A. zaradi izdanega oblastnega sklepa ogrožena, ker jo to spravlja v stisko, kot pa obratno. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je pavšalna in ne ponuja argumentacije v zvezi s temi utemeljenimi pomisleki. Stike le določa, ne predvidi pa morebitne škode na občutljivi duševnosti deklice, ki bi utegnila nastati ob izvršitvi take oblastne sodne odločbe.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.1

5. Najprej je treba pritožnici pojasniti, da je izpodbijani sklep opremljen s pravilnim pravnim poukom. Po 273.b členu Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki je pričel veljati 27. 3. 2021, zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo. Ker sta se imela udeleženca pred izdajo izpodbijanega sklepa možnost izreči o razmerju, ki ga sklep ureja, je pravno sredstvo zoper izpodbijani sklep pritožba in ne ugovor.

6. Sodišče prve stopnje je za obravnavanje predlogov za izdajo začasne odredbe z dne 13. 4. 20222 in 6. 5. 20223, ki so bili vročeni v odgovor, opravilo tri naroke, zaslišalo oba udeleženca, več prič in tudi izvedenko otroške in mladostniške psihiatrije, ki je prej podala pedopsihiatrično izvedensko mnenje. Pritožbena trditev, da pritožnica ni bila seznanjena z mnenjem CSD, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, ni ustrezno konkretizirana. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče pridobilo več mnenj CSD ..., in sicer z dne 5. 7. 2021, 28. 7. 2021, 3. 8. 2021, 3. 9. 2021, 1. 9. 2021 in 23. 9. 2021. Iz podatkov v spisu izhaja, da je vsa našteta mnenja predlagateljici vročal že CSD. Sodišče prve stopnje je pridobilo tudi poročilo CSD iz spisa V N 1454/2022 in ga na naroku dne 19. 10. 2022 tudi vročilo udeležencema postopka (list. št. 804). Ker pritožba ne pojasni, s katerim mnenjem CSD predlagateljica ni bila seznanjena, ni izkazana nobena od zatrjevanih procesnih kršitev.

7. Neutemeljena je pritožbena navedba, da odločba sodišča prve stopnje ni argumentirana. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku in oceni izvedenih dokazov svojo odločitev obširno in prepričljivo obrazložilo. Z razlogi zanjo se pritožbeno sodišče v celoti strinja, v nadaljevanju pa odgovarja le na relevantne pritožbene navedbe.

8. Pritožnica sicer pravilno opozarja na materialnopravna izhodišča glede restriktivnega pristopa k izdajanju začasnih odredb, vendar pri tem spregleda, da lahko odtujitev otroka od enega ali obeh staršev hudo ogrozi otrokov razvoj, kar je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo v 10. točki obrazložitve. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ugotovljene okoliščine konkretnega primera nudijo zadostno oporo za zaključek, da bi bil A. A. razvoj zaradi (realne) nevarnosti odtujitve od očeta lahko hudo ogrožen. Sodišče prve stopnje je moralo že dvakrat poseči v starševsko razmerje z začasnima odredbama in urediti izvajanje stikov. Iz mnenj CSD ter poročil o poteku stikov izhaja, da ima A. A. z očetom topel, lep in povezan odnos, da zna oče dobro prepoznati dekličine potrebe, da je nanj čustveno navezana, se nanj lepo odziva in je ob njem sproščena. Zaznali pa so tudi dekličino stisko ob prehodu od matere k očetu in zato predlagali, da bi pri predaji na stik sodelovala tretja oseba. Iz mnenja strokovnih delavcev CSD nadalje izhaja, da je A. A. na stike prihajala večinoma nepripravljena in zadržana, da je bilo pri materi zaznati čustveno stisko ob predaji deklice očetu, da je deklico priklepala nase in je ni spodbujala, da bi samostojno odšla k očetu. Zaznali so tudi, da se mati sicer odziva na otroka, vendar v skladu s svojimi in ne hčerinimi potrebami. Mati večinoma ni sprejemala napotkov in jasnih navodil strokovnih delavk. CSD je bil mnenja, da bi stik z očetom lahko potekal brez posebnosti, če bi starša zmogla primerno komunikacijo ter da so deklici v korist stiki z očetom v domačem okolju. Tudi iz mnenja izvedenke otroške in mladostniške psihiatrije izhaja, da je deklica v odnosu z očetom v preteklosti že vzpostavila odnos, ki bi bil zanjo razvojno in čustveno spodbuden, a so ga ustavili slaba in neustrezna komunikacija ter nerazrešeni partnerski konflikti med staršema. Mati je razvila popolno nezaupanje v koristnost stikov in se nagiba k temu, da je A. A. z očetove strani ogrožena. Po mnenju izvedenke je povsem verjetno, da A. A. materino nezaupanje in dvome oziroma odklonilnost do stikov z očetom zaznava preko njenih posrednih, neverbalnih odzivov in sporočil. Občutki pripadnosti materi A. A. preprečujejo, da bi se stikov z očetom veselila, saj jih ne odobrava njena mati.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bo A. A., bolj kot z nevzpostavitvijo stikov, ogrožena z izvajanjem stikov. A. A. je v trenutni situaciji ogrožena zaradi načina poteka dosedanjih stikov (zaradi težav pri predaji), ki ji niso več v korist, posledično pa tudi zaradi neizvajanja stikov z očetom. S stopnjo verjetnosti je bilo ugotovljeno tudi, da oče na stikih deklice ne ogroža. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno ponovno poseglo v starševsko razmerje, in sicer tako, da je skušalo rešiti težavo, ki nastaja pri predaji otroka očetu. Odločilo je, da oče prevzame A. A. v vrtcu oziroma v igralnici v X. Upoštevalo je tudi, da je po mnenju izvedenke za dekličin razvoj priporočljivo, da ima stike z očetom v njegovem družinskem okolju. Tudi glede trajanja stikov in prenočevanja je sodišče prve stopnje sledilo mnenju izvedenke, ki je ugotovila, da je eden od razlogov za odklanjanje stikov tudi v tem, da A. A. z očetom ne preživi dovolj časa, saj se stiki niso izvajali. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da bo stik z nočitvijo bistveno pripomogel k temu, da bo A. A. okolje, povezano z očetom, sprejela kot varno. Glede bojazni pritožnice, da deklica še nikoli ni prespala izven doma, pritožbeno sodišče izpostavlja, da bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka preverjalo izvajanje na novo določenih stikov ter po potrebi ponovno poseglo v ureditev, vse upoštevajoč največjo korist otroka.

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

1 Pritožbeno sodišče je glede na izrecno pojasnilo pritožnice izpodbijani sklep preizkusilo le glede odločitve v I. točki izreka. 2 Predlog nasprotnega udeleženca, modificiran dne 17. 11. 2022. 3 Predlog predlagateljice.