Jedro

Sklenjena je pogodba namesto razlastitve oz. namesto prisilne ustanovitve služnosti z odločbo, kar pomeni, da ni izdana odločba upravnega organa. Ne gre za situacijo iz 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, saj podlaga predlaganemu vpisu ni pravnomočna ali dokončna odločba drugega državnega organa. Pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist v tem formalnem zemljiškoknjižnem postopku formalno ni mogoče enačiti z odločbo o omejitvi lastninske pravice, zato je vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ovira za predlagani vpis.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagateljice kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sklep sodniške pomočnice z dne 7.7.2020, s katerim ni dovoljena vknjižba neprave stvarne služnosti pri nepremičnini ID znak: parcela 1, zaradi vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je ovira za vpis po drugem odstavku 47. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

2. Zoper sklep se je predlagateljica pritožila. Meni, da je odločitev napačna. Navaja, da Zakon o nadzoru državne meje (v nadaljevanju ZNDM-2) v 8. členu določa, da sme Policija za opravljanje nadzora državne meje in preprečevanja nedovoljenega prehajanja državne meje postaviti table z opozorilnimi napisi in drugo signalizacijo, namestiti in uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje, video in avdio snemanje, tehnična sredstva za prepoznavo oseb in predmetov ter tehnična sredstva za ugotovitev ali preverjanje identifikacije oseb ob primerjavi podatkov, zajetih v potovalnem dokumentu, in identifikacijo vozil ter postaviti, namestiti in uporabljati druga tehnična in druga sredstva kot so varovalna ograja ali druga tehnična ovira ali druga sredstva za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. Prav tako ZNDM-2 v 8.c členu določa, da se po poteku 24 mesecev od postavitve začasne tehnične ovire lastninska pravica na nepremičnini začasno obremeni s služnostjo v javno korist. Postopek ustanovitve služnosti v javno korist predvideva v prvi fazi pogajanja z lastnikom zemljišč in sklenitev pogodbe v postopku predhodnega pogajanja v izogib prisilni ustanovitvi služnosti v javno korist, zasebna prepoved obremenitve na nepremičnini pa ne more imeti vpliva in ne more preprečiti ustanovitve služnosti v javno korist, temelječe na zakonskih določilih. Postopek je urejen tako v ZNDM-2 kot v Zakonu o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2). Pogodba o ustanovitvi služnosti v javno korist je bila sklenjena namesto prisilne ustanovitve služnosti po 8.e členu ZNDM-2. Vztraja, da je potrebno upoštevaje overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, predlogu za vknjižbo neprave stvarne služnosti ugoditi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je predlagateljica predlagala vknjižbo neprave stvarne služnosti pri nepremičnini ID znak: parcela 1 in predložila pogodbo o ustanovitvi služnosti v javno korist št. C1 z dne 30. 4. 2020, ki jo je sklenila z zemljiškoknjižno lastnico obravnavane nepremičnine, z ustreznim zemljiškoknjižnim dovolilom za vpis, torej listino iz 1. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1. V zemljiški knjigi je pri navedeni parceli pod ID pravice 18 vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve z začetkom učinkovanja 28. 6. 2016. Po 1. točki drugega odstavka 47. člena ZZK-1 je vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za dovolitev nekaterih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba pridobitve pravice prepovedi odtujitve in obremenitve, med drugim tudi za dovolitev vknjižbe pridobitve pravic na nepremičnini na podlagi listin iz 1. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona.

5. Iz razlogov pritožbe izhaja, da se predlagateljica zavzema za razlago, da v konkretnem primeru ni šteti, da gre (saj je pogodba z zemljiškoknjižnim dovolilom sklenjena namesto prisilne ustanovitve služnosti po 8.e členu ZNDM-2) za listino iz 1. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, torej za zasebno listino z ustreznim zemljiškoknjižnim dovolilom, pač pa je šteti, da gre za enako situacijo, kot če bi odločbo izdal državni organ in vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve glede na 47. člen ZZK-1 ne bi bila ovira za vpis. Tem razlogom pritožbeno sodišče ne pritrjuje in v konkretni zadevi vpisana prepoved odtujitve in obremenitve predstavlja oviro za predlagani vpis. Lastninska pravica na nepremičnini se lahko začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist (v nadaljnjem besedilu: služnost). ZNDM-2 v 8. do 8.g členih ureja služnost v javno korist. Javno korist ugotovi Vlada RS z odlokom, pred pričetkom postopka pred upravnim organom za ustanovitev služnosti v javno korist mora RS z lastnikom nepremičnine začeti postopek sporazumevanja, če je uspešen, se sklene pogodba o ustavovitvi služnosti v javno korist (kar se je očitno zgodilo v konkretni zadevi). Ta področni zakon glede vseh vprašanj glede ustanovitve služnosti v javno korist, ki niso posebej urejena s tem zakonom, napotuje na uporabo določb zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice v javno korist. ZUreP-2 v 211. členu med drugim določa, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko omeji s služnostjo, če je to nujno potrebno za gradnjo omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture ali njihovo nemoteno delovanje. Pred vložitvijo zahteve za ustanovitev služnosti mora upravičenec ponuditi lastniku sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti. Če ni v tem členu določeno drugače, se glede drugih vprašanj, ki niso posebej urejena, uporabljajo določbe tega zakona o razlastitvi. Gre torej res za sklenitev pogodbe namesto razlastitve oz. namesto prisilne ustanovitve služnosti z odločbo, toda dejstvo je, da je sklenjena pogodba in ni izdana odločba upravnega organa. Ne gre za situacijo iz 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, saj podlaga predlaganemu vpisu ni pravnomočna ali dokončna odločba drugega državnega organa. Pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist v tem formalnem zemljiškoknjižnem postopku formalno ni mogoče enačiti z odločbo o omejitvi lastninske pravice, zato je vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ovira za predlagani vpis. Predlagateljica lahko doseže vpis na podlagi pogodbe, če predloži overjeno soglasje oseb, v korist katerih je vpisana prepoved odtujitve in obremenitve (tretji odstavek 47. člena ZZK-1 (v nadaljevanju ZZK-1). Za drugačno odločitev ni podlage v določbah ZZK-1 in tudi ne v določbah ZNDM-2 in ZUreP-2. 6. Upoštevaje zgoraj navedene razloge in ker ni zasledilo niti uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).