Jedro

Sklep o zavrnitvi tožničine zahteve za izločitev uradne osebe je odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, v konkretnem primeru inšpekcijskega postopka zaradi nelegalne gradnje. V upravnem sporu pa se po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V obravnavanem primeru ne gre za tak sklep, zato zoper njega ni samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožničin predlog za izločitev gradbene inšpektorice A.A. iz postopka št. 06122-3415/2009. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je bila izločitev gradbene inšpektorice predlagana v postopku zaradi nelegalne gradnje na B. Toženka je ugotovila, da v zadevi niso podani izločitveni razlogi iz 35. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), niti odklonilni razlogi iz 37. člena istega zakona. Nestrinjanje z vodenjem postopka in z odločitvami samo po sebi namreč ni izključitveni razlog.

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi kot razlog za izločitev navaja, da je gradbena inšpektorica s preuranjenim obvestilom zemljiški knjigi o zaznambi prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, še preden je postala odločba z dne 23. 12. 2011 izvršljiva, vnaprej napovedala izid v obravnavani upravni zadevi in tako tožnici povzročila veliko škodo. Ne strinja se, da naj bi šlo pri tem za navedbe v zvezi z vodenjem postopka, ampak je iz navedenega razbrati sovražen odnos gradbene inšpektorice do nje, kar vzbuja dvom v njeno nepristranost. Predlaga, naj sodišče odpravi upravna akta obeh stopenj in razveljavi vsa ravnanja imenovane gradbene inšpektorice.

Tožba ni dovoljena.

V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku istega člena je upravni akt v smislu tega zakona upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Navedeno pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za akte, ki pomenijo procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo tedaj, če tako določa zakon.

V tem upravnem sporu izpodbijani sklep o zavrnitvi tožničine zahteve za izločitev uradne osebe je odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, v konkretnem primeru inšpekcijskega postopka zaradi nelegalne gradnje. V upravnem sporu pa se po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V obravnavanem primeru ne gre za tak sklep, zato zoper njega ni samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.

Ker je tožba vložena zoper upravni akt oz. akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo. Ta odločitev je v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (zadeve I Up 470/2008, I Up 362/2007, I Up 3/2010).