Jedro

Ker tožničin partner v preteklem letu ni imel obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, to pa izhaja iz uradne evidence DURS (potrdila), odločitev tožene stranke, ki je pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca upoštevala dohodke iz predpreteklega leta, ni pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi št. ... in ... z dne 16. 7. 2012 ter odločbi št. ... in št. ... ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izpostavlja, da se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev skladno z ZUPJS primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločbe o odmeri dohodnine za predpreteklo leto. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Organ druge stopnje je ob reševanju pritožbe natančno pregledal dokumentacijo v spisu, dohodke in premoženje pa ponovno preveril v Informacijskem sistemu Centrov za socialno delo, nato pa je postopal po 15. čl. ZUPJS. V zakonu je natančno zapisano, kateri podatki se primarno upoštevajo. Mogočih je več razlogov, da odločbe davčnega organa iz preteklega leta ni, vendar je tudi nadaljnje navodilo člena organu povsem jasno. Če odločbe iz preteklega leta ni, se uporabijo podatki iz odločbe davčnega organa iz predpreteklega leta. Takšne podatke je drugostopni organ v Informacijskem sistemu imel na voljo, zato jih je tudi uporabil. Tožena stranka poudarja, da stanje, da nekdo ni zavezanec za dohodnino v preteklem letu, dejansko pomeni, da podatki še niso znani.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni storilo.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjski odločbi tožene stranke z dne 16. 7. 2012, s katerima je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjski odločbi z dne 24. 2. 2012. S slednjima pa je bilo odločeno, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka za tri otroke od 1. 1. 2012 do 31. 8. 2012 v višini 97,37 EUR, ter da se tožnici za otroka A.A. določi plačilo za program vrtca v višini 53 % cene programa od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012, ter da razliko med znižanim plačilom vrtca ter ceno programa krije Občina ....

V predmetnem sporu je med strankama sporno, ali so bili pravilno upoštevani podatki o dohodkih partnerja tožnice iz leta 2009, namesto iz leta 2010, ki je bilo preteklo leto glede na vložitev vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ker podatki iz odločbe o odmeri dohodnine iz preteklega leta, to je leta 2010, niso bili na voljo. Pravno podlago za odločitev predstavlja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami).

Za odločitev v tem sporu je bistveno, ali so bili v letu, ko je prvostopenjski organ odločal o znižanem plačilu vrtca ter o višini otroškega dodatka, na razpolago podatki o dohodkih prejetih v preteklem letu, kajti kot je to določeno v drugem odstavku 15. člena ZUPJS, se pri ugotavljanju dohodka upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se primarno uporabljajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta tako, da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centra za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. V tretjem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da če oseba v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega, znano v januarju tekočega leta, v primerjavi z januarjem prejšnjega leta. Tekoči dohodki se ugotavljajo na podlagi podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka. Če podatki za obračun od davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka niso na voljo, se upoštevajo podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba.

Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožničin partner v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge (2010) posloval z izgubo, zaradi česar mu ni bil odmerjen davek od dohodka iz dejavnosti, saj z obdavčljivimi dohodki ni dosegel zneska splošne olajšave za leto 2010 po 1. odst. 111. čl. Zakona o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 117/06). Ta je, upoštevajoč Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine (Ur. list RS, št. 104/09) za leto 2010 znašal 3.100,17 EUR. Zaradi navedenega davčni organ na podlagi 268. čl. Zakona o davčnem postopku (ZdavP, Ur. l. RS, št. 117/06) ni sestavil informativnega izračuna dohodnine za davčnega zavezanca. Podatki o dohodku tožničinega partnerja za leto 2010 torej niso bili ugotovljeni z odločbo, so pa ob odločanju prvostopenjskega organa bili na voljo v uradni evidenci MF DURS. Da so bili podatki na voljo izhaja tudi iz potrdila DURS z dne 4. 3. 2012, ki je bilo izdano pred izdajo izpodbijanih dokončnih odločb. Ker so bili podatki o materialnem položaju tožničinega partnerja na voljo in bi jih morala tožena stranka od DURS pridobiti po uradni dolžnosti že na podlagi 51. čl. ZUPJS, s tem ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka pri izračunu dohodka upoštevala podatke iz odločbe DURS iz predpreteklega leta (2009).(1) Tožena stranka nepravilno interpretira 2. odst. 51. čl. ZUPJS. Ne drži namreč, da stanje, da nekdo ni zavezanec za dohodnino v preteklem letu, dejansko pomeni isto, kot če podatki še niso znani. Brez razpoložljivih podatkov DURS sploh ne bi mogel ugotoviti, da nekdo ni zavezanec za dohodnino. Tožničin partner, ki zaradi izgube v letu 2010 ni bil zavezanec za plačilo dohodnine in mu v tej posledici ni bila izdana odločba DURS, v smislu ugotavljanja materialnega položaja po ZUPJS ne more biti v slabšem položaju od osebe, katere dohodek v davčnem letu komajda presega znesek splošne olajšave po 1. odst. 111. čl. ZDoh-2 (3.100,17 EUR) in kateri je torej izdana odločba o dohodnini. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (2. odst. 15. čl. ZUPJS), je torej po teleološki razlagi potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, in to ne glede na to, ali je ta podatek razviden iz izdane odločbe, ali pa iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev. Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil namreč skladno s 179. čl. ZUP izdajajo potrdila in druge listine (izpiske, certifikate, itd.) o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. Takšno potrdilo pa ima značaj javne listine po 169. čl. ZUP. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta ter podatkov drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih, je torej izjema, ko v času odločanja DURS še nima podatkov o dohodkih, prejetih v preteklem letu. Ker tožničin partner v preteklem letu ni imel obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, to pa izhaja iz uradne evidence DURS (potrdilo z dne 4. 3. 2012), že zaradi omenjenega odločitev tožene stranke, ki je upoštevala dohodke iz predpreteklega leta, ni pravilna.

Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno odpravilo izpodbijane odločbe ter zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zadevo vrnilo v ponovni postopek in odločanje toženi stranki. Tožena stranka bo tako v ponovljenem postopku pri izračunu dohodka družine tožeče stranke morala upoštevati dohodek tožničinega partnerja v letu 2010, kot izhaja iz potrdila DURS z dne 4. 3. 2012, nadalje pa 14. čl. ZUPJS ter 15. čl. Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika (Ur. l. RS, št. 93/2011 - Pravilnik). Skladno z navedenima določbama se namreč v primeru, ko dohodek iz dejavnosti na mesečni ravni ne dosega višine bruto minimalne plače, kot mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače oziroma se kot letni dohodek šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): Enako stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v odločbah opr. št. Psp 257/2013 z dne 24. 10. 2013 in opr. št. Psp 459/2013 z dne 16. 1. 2013