Jedro

Pojma "izobesiti" ni mogoče razlagati tako ozko, kot se za to zavzema zagovornica v pritožbi in ni mogoče šteti, da izobešena zastava pomeni le zastavo, ki visi, ne pa tudi zastave, ki je pritrjena na neko površino. Bistvo izobešanja zastave je v tem, da je ta javno vidna in ker je sodišče v zvezi s tem ugotovilo, da je le-ta bila pogosto javno vidna, je mogoče utemeljeno šteti, da je storilec na tak način zastavo tuje države izobešal. Prav tako je neutemeljeno zavzemanje zagovornice za zaključek, da zastava ni bila javno izobešena, ker je bila pritrjena na notranji strani garažnih vrat in da garaža v bližini hiše A., ne more biti javna površina. Garaža je sicer res načeloma zaseben prostor, vendar če so vrata garaže pogosto odprta in je na ta način vidna na teh vratih pritrjena zastava, je tako ravnanje mogoče šteti kot javno vidno izobešanje zastave.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 60,00 EUR, v roku in na način kot bo pozvan s strani prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Policijske postaje Žalec št. 5550090890686 z dne 5. 11. 2020 kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo o prekršku ter ugotovilo, da je storilec zavezan za plačilo sodne takse v znesku 40,00 EUR.

2.Zoper tako odločitev se pritožuje storilčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter kršitve materialne določbe zakona (1. in 2. točka prvega odstavka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevi za sodno varstvo ugodi in postopek zoper storilca ustavi ter odloči, da bremenijo stroški tega postopka proračun.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Uvodoma je v zvezi s pritožbenimi navedbami, da iz izreka izpodbijane sodbe ni mogoče ugotoviti, na katero izpodbijano odločbo se nanaša, pritožbeno sodišče poudarja, da je potrebno izrek sodbe brati v povezavi z njenim uvodom in ker iz uvoda izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je sodišče s to sodbo odločalo o zahtevi za sodno varstvo storilca zoper odločbo o prekršku Policijske postaje Žalec št. 5550090890686 z dne 5. 11. 2020 je izrek izpodbijane sodbe popolnoma razumljiv, pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka o prekršku pa tako ni podana.

5.V predmetni zadevi je bil storilec z izpodbijano odločbo o prekršku spoznan za odgovornega storitve uvodoma navedenih prekrškov, ki ju je storil s tem, da je 14. 9. 2020 ob 6.40 uri na odprtih vratih garaže, ki jo ima v uporabi in se nahaja v neposredni bližini stanovanjske hiše A. A. v Žalcu, imel izobešeno na javnem mestu ob odprtih vratih navedene garaže vsem vidno zastavo Republike Srbije kljub temu, da ni bilo razlogov za njeno izobešanje, s tem pa ravnal v nasprotju z določili 4. člena ZJRM-1 in storil prekršek po prvem odstavku 14. člena ZJRM-1. V istih krajevnih in časovnih okoliščinah, kot pod točko a) izreka, pa se je tudi vedel na drzen in nesramen način do sosede B. B., ki se je v tem času nahajala na terasi svoje stanovanjske hiše na naslovu A. A., Žalec, s tem, da je slekel hlače in ji kazal zadnjico, pri tem pa ji rekel, da bo takle videla vsak dan in da se bo počutila kot v Beogradu, zaradi česar se je B. B. počutila ponižano, užaljeno, storilec pa je s tem storil prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1.

6.Glede na trditve v zahtevi za sodno varstvo je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek in pri tem kot bistveno ugotovilo: (-) da je storilec imel izobešeno zastavo Republike Srbije na notranji strani vrat garaže, ki se nahaja v neposredni bližini stanovanjske hiše na naslovu A. v Žalcu, (-) da so bila ta vrata 14. 9. 2020 ob 6.40 uri odprta, kar je razvidno iz fotografij pod prilogami B3 in C, (-) da je zastava izobešena tako, da najbližja soseda B. B. in C. C, zastavo ves čas gledata iz neposredne bližine, (-) da ima storilec v garaži še zastave drugih držav, ki pa na fotografijah niso vidne na takšen način, kot je vidna zastava Republike Srbije oziroma niso izobešene v vsej svoji velikosti na vratih garaže in (-) da je zastava Republike Srbije takrat, ko odpre vrata garaže, vidna osebam, ki se nahajajo na javnem prostoru, torej tudi ostalim osebam, ki so se v bližini njegove hiše nahajali na javnem prostoru takrat, ko je odprl garažna vrata, kar pa ni bilo poredko oziroma občasno ter (-) da je v navedenih časovnih in krajevnih okoliščinah storilec v bližini garaže slekel hlače in sosedi B. B., ki se je nahajala od garaže oddaljena približno 6 do 10 metrov, kazal zadnjico, zaradi česar se je B. B. počutila užaljeno, ponižano, ogroženo in vznemirjeno.

7.Ker sodbe, s katero je sodišče odločilo o zahtevi za sodno varstvo, glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče na zgoraj povzete ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki je logična in prepričljiva, vezano. Zagovornica tudi v pritožbi vztraja pri trditvah, da storilec nima izobešene srbske zastave, ampak jo ima pripeto na notranjem delu garažnih vrat zasebne garaže in se ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da je bila zastava javno vidna. Ker s takimi navedbami povsem jasno napada dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, so take pritožbene navedbe neupoštevne.

8.Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je storilec imel izobešeno zastavo Republike Srbije na notranji strani garažnih vrat in je bila ta vidna tudi ostalim osebam, ki so se v bližini hiše nahajali na javnem prostoru takrat, ko je odprl garažna vrata, kar ni bilo poredko, se ni mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da pritrjena zastava na vratih garaže ni enaka zakonskemu pojmu izobešena zastava. Pojma "izobesiti" ni mogoče razlagati tako ozko, kot se za to zavzema zagovornica v pritožbi in ni mogoče šteti, da izobešena zastava pomeni le zastavo, ki visi, ne pa tudi zastave, ki je pritrjena na neko površino. Bistvo izobešanja zastave je v tem, da je ta javno vidna in ker je sodišče v zvezi s tem ugotovilo, da je le-ta bila pogosto javno vidna, je mogoče utemeljeno šteti, da je storilec na tak način zastavo tuje države izobešal. Prav tako je neutemeljeno zavzemanje zagovornice za zaključek, da zastava ni bila javno izobešena, ker je bila pritrjena na notranji strani garažnih vrat in da garaža v bližini hiše A. A., ne more biti javna površina. Garaža je sicer res načeloma zaseben prostor, vendar če so vrata garaže pogosto odprta in je na ta način vidna na teh vratih pritrjena zastava, je tako ravnanje mogoče šteti kot javno vidno izobešanje zastave. Ker iz ugotovitev izpodbijane sodbe (na katere je pritožbeno sodišče vezano) izhaja tudi, da je bila zastava vidna na zunaj, zlasti pa njegovim sosedom, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da zastava ni bila javno vidna oziroma, da ni bila izobešena na javnem kraju, kot ga definirajo določbe ZJRM-1.

9.Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, je le-to tudi pravilno uporabilo določbe predpisa, ki določa prekršek, ko je štelo, da je storilec javno izobešal tujo zastavo, čeprav za to ni bil izpolnjen nobeden izmed pogojev, ki jih določa prvi odstavek 4. člena ZJRM-1, saj ni šlo niti za uradni ali delovni obisk šefa tuje države, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, niti za mednarodno srečanje in mednarodno športno ali drugo javno prireditev ali javni shod z mednarodno udeležbo, niti za izobešanje pred hotelom ali drugimi objektom, kjer se z izobešanjem označuje njegova namembnost. Da bi bil izpolnjen kateri od teh pogojev, storilec tekom postopka nikoli ni niti zatrjeval.

10.Prav tako sodišče ni kršilo materialnega predpisa glede prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, saj dejstva in okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče, nedvomno predstavljajo objektivne zakonske znake tega prekrška, prav tako pa je z gotovostjo dognan nastanek posledice tega dejanja, ki se kaže v občutkih ponižanja, užaljenosti, ogroženosti in vznemirjanja, ki jih je storilec s svojim početjem povzročil pri oškodovanki B. B.. Zatrjevanja, da člani družine B, B, vznemirjajo družinske člane D. D. in jim ne pustijo niti, da bi v miru uživali svojo lastnino, saj jih ves čas snemajo, fotografirajo, pa četudi samo hodijo po lastnem dvorišču, takšnega ravnanja ne morejo upravičiti in za presojo odgovornosti storilca za očitani prekršek niso relevantne. Če storilec ocenjuje, da je početje družinskih članov družine B. B. nezakonito, bi se v zvezi s tem moral obrniti na pristojne institucije in na ustrezen način poiskati pravno varstvo za zaščito svojih pravic, v katere naj bi bilo poseženo z ravnanji članov družine B. B.. Storilčevega početja tako ni mogoče šteti kot nekakšen silobran zoper posege v njegove pravice, ki naj bi jih izvrševali člani družine B. B., kot poskuša prikazati zagovornica v pritožbi, da bi zaradi tega bila izključena bodisi protipravnost njegovega ravnanja, bodisi odgovornost za to dejanje.

11.S pritožbenimi navedbami, da ne drži, da je B. B. zaradi storilčevega ravnanja ponižana, saj neprestano snema člane družine D. D. in ne more izkazovati ponižanosti ter da je sodišče te ugotovitve preprosto povzelo in konteksta pričanja B. B. s svojimi sugestivnimi vprašanji, čeprav sama priča kaj takšnega ni trdila, pa zagovornica ponovno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo o zahtevi sodno varstvo ni dovoljen pritožbeni razlog in so takšne pritožbene navedbe neupoštevne.

12.Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere je v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zagovorničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

13.Ker storilec s pritožbo ni uspel mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 60,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

Zveza:

Zakon o varstvu javnega reda in miru (2006) - ZJRM-1 - člen 14, 14/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.