Jedro

V skladu s prvim odstavkom 73. člena OZ pogodba, ki jo sklene pooblaščenec brez pooblastila, zavezuje zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Odobritev pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje zastopanega, s katerim se vzpostavi manjkajoča predpostavka pogodbe tako, kot da bi pooblaščenec imel pooblastilo zastopanega že ob njeni sklenitvi. Sama odobritev pogodbe je lahko tudi konkludentna, na primer na način, da zastopani od nasprotne pogodbene stranke uveljavlja izpolnitev pogodbe. V skladu z drugim odstavkom 73. člena OZ ima nasprotna pogodbena stranka zgolj upravičenje, da neupravičeno zastopanega pozove, da se v primernem roku izreče, ali odobrava pogodbo ali ne. Samo v primeru, da neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena (tretji odstavek 73. člena OZ).

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Prva toženka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka v obravnavani zadevi od tožencev vtožuje plačilo 264.308,24 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.(1)

2. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 27827/2012 z dne 29. 2. 2012 ohranilo v prvem in tretjem odstavku v celoti v veljavi (I. točka izreka sodbe), tožencem pa je naložilo solidarno povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke (II. točka izreka sodbe).

3. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

4. Prva toženka vlaga revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi ter sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - Tožeča stranka je 29. 5. 2007 sklenila kreditno pogodbo št. 3(2) (v nadaljevanju kreditno pogodbo), s katero je kreditojemalki P., d. o. o., dala dolgoročni kredit v višini 220.000,00 EUR za financiranje nakupa nepremičnin v A. 3. 7. 2007 je bil sklenjen Dodatek št. 1, s katerim se je podaljšal rok črpanja kredita. Kredit je bil zavarovan z zastavno pravico na več nepremičninah, menicami kreditojemalke ter poroštvom in menicami tretjega toženca(3).

- 10. 6. 2008 je bila med tožečo stranko, kreditojemalko in prvo toženko (I., d. o. o.) sklenjena Pogodba o prevzemu dolga, po kateri je prva toženka v soglasju s tožečo stranko od kreditojemalke prevzela ves dolg po kreditni pogodbi z dne 29. 5. 2007 ter se zavezala, da bo izpolnila obveznosti kreditojemalke ob njihovi zapadlosti. Tako je prva toženka prevzela obveznosti iz naslova dolga kreditojemalke, in sicer v višini glavnice 220.000,00 EUR po stanju na dan 30. 5. 2008, skupaj z obrestmi in vsemi ostalimi stranskimi obveznostmi za čas od dneva podpisa pogodbe dalje (II. točka pogodbe o prevzemu dolga), kreditojemalka pa je postala prosta obveznosti po kreditni pogodbi (III. točka pogodbe o prevzemu dolga).

- Način zastopanja in podelitve pooblastil tožeče stranke predpisuje Pravilnik o pooblastilih in podpisovanju. Kreditno pogodbo sta za tožečo stranko podpisala pooblaščenca J. J. (pooblaščenec B) in M. M. (pooblaščenec C), pogodbo o prevzemu dolga pa T. T. (pooblaščenec B) in M. M. (pooblaščenec C).

- Prevzeti dolg je bil zavarovan z zastavno pravico na več nepremičninah, z 10 (bianko) menicami prve toženke, solidarnim poroštvom in menicami druge toženke, ter z menicami in solidarnim poroštvom tretjega toženca. Tožeča stranka je menice poskušala unovčiti, a je bila pri tem neuspešna, saj na računih meničnih zavezancev ni bilo zagotovljenih sredstev za poplačilo.

Revizijski razlogi

7. Revidentka sodišču druge stopnje očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločilo, da je bila sklenitev kreditne pogodbe ter pogodbe o prevzemu dolga veljavna. Tožeče stranke namreč pri njenem sklepanju niso zastopali v sodni register vpisani zakoniti zastopniki, slednja pa trditev o tem, da bi bili subjekti, ki so sodelovali pri sklenitvi pogodb, pooblaščeni, ni podala, zato tožena stranka tem trditvam ni mogla nasprotovati. Prav tako je po mnenju revidentke neutemeljeno in zmotno sklicevanje sodišča druge stopnje na 73. člen OZ, ki obravnava pogodbo, ki jo sklene neupravičena oseba, saj tožeča stranka v zvezi s tem ni postavila ustreznih trditev. V zvezi z navedenimi razlogi je pritožbeno sodišče kršilo tudi 8. točko prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je ignoriralo obširne pritožbene navedbe tožene stranke glede (ne)veljavnosti spornih pogodb. Revitentka nadalje še meni, da je tožba nesklepčna, saj tožeča stranka ni postavila trditev, da je svojo obveznost iz kreditne pogodbe tudi dejansko izpolnila, to je, da je kreditojemalcu nakazala sredstva kredita.

Presoja utemeljenosti revizije

8. Revizija ni utemeljena.

9. Revizijski očitki, ki se nanašajo na zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z zastopanjem tožeče stranke pri sklepanju kreditne pogodbe in pogodbe o prevzemu dolga ter posledično o neveljavnosti pogodb, niso utemeljeni. Iz določb Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki urejajo zastopanje brez pooblastila ter pravne učinke pogodb, ki jih sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez pooblastila, izhaja, da v prvi vrsti varujejo neupravičeno zastopanega, sopogodbeniku pa v primeru dvoma v veljavnost pogodbe omogočajo le, da od neupravičeno zastopanega zahteva, da se v primernem roku izreče, ali odobrava pogodbo ali ne (drugi odstavek 73. člena OZ). V skladu s prvim odstavkom 73. člena OZ pogodba, ki jo sklene pooblaščenec brez pooblastila, zavezuje zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Odobritev pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje zastopanega, s katerim se vzpostavi manjkajoča predpostavka pogodbe tako, kot da bi pooblaščenec imel pooblastilo zastopanega že ob njeni sklenitvi. Sama odobritev pogodbe je lahko tudi konkludentna, na primer na način, da zastopani od nasprotne pogodbene stranke uveljavlja izpolnitev pogodbe. V skladu z drugim odstavkom 73. člena OZ ima nasprotna pogodbena stranka zgolj upravičenje, da neupravičeno zastopanega pozove, da se v primernem roku izreče, ali odobrava pogodbo ali ne. Samo v primeru, da neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena (tretji odstavek 73. člena OZ). Tudi Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišča druge stopnje v izpodbijani sodbi, da ob tem, ko prva toženka ni zatrjevala dejanskega stanu iz drugega in tretjega odstavka 73. člena OZ, ni mogla uspeti z ugovorom neveljavnosti pogodbe v posledici nepravilnega zastopanja na strani tožeče stranke. Sodišče druge stopnje se je sklicevalo na okoliščino, da je tožeča stranka v zvezi s spornima pogodbama ves čas postopala, kot da sta veljavno sklenjeni, iz česar naj bi izhajala smiselna odobritev pogodb s konkludentnimi dejanji. Gre za dejansko ugotovitev sodišča druge stopnje, ki je ni mogoče izpodbijati z revizijo (tretji odstavek 370. člena ZPP). Potem, ko je tožeča stranka od prve toženke celo s tožbo uveljavljala izpolnitev pogodbe, ne more biti dvoma o veljavnosti njene pogodbene zaveze. Zato se izkažejo kot neutemeljeni tudi revizijski očitki o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, češ da se pritožbeno sodišče ni izjasnilo do vseh pritožbenih navedb, s katerimi je izpodbijala veljavnost pooblastila obeh podpisnikov pogodbe na strani tožeče stranke.

10. V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na nesklepčnost tožbe, pa revizijsko sodišča poudarja naslednje. Po 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP je tožba sklepčna, če utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek zoper prvo toženko utemeljevala na pogodbi o prevzemu dolga (in ne na kreditni pogodbi), v kateri je bila določno opredeljena obveznost, ki jo je prevzela prva toženka. V II. točki pogodbe je namreč določeno, da je prva toženka s pogodbo o prevzemu dolga prevzela obveznosti iz naslova dolga kreditojemalke, in sicer v višini glavnice 220.000,00 EUR po stanju na dan 30. 5. 2008, skupaj z obrestmi in vsemi ostalimi stranskimi obveznostmi za čas od dneva podpisa pogodbe dalje. Za sklepčnost tožbe je zato zadostovalo sklicevanje tožnice na prevzete obveznosti po pogodbi. V skladu s prvim odstavkom 431. člena OZ sicer prevzemnik lahko uveljavlja proti upniku tudi ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejšnjim dolžnikom in upnikom. Morebitno neizpolnitev obveznosti iz kreditne pogodbe bi zato morala zatrjevati prva toženka.

11. Ker uveljavljeni revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo prve toženke zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

12. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP.

(1) Zahtevek zoper prvo toženko utemeljuje iz naslova prevzetega dolga, zoper drugo toženko in tretjega toženca pa iz naslova danega poroštva, zoper vse pa tudi iz naslova menične zaveze na podlagi danih meničnih izjav in izročenih bianko menic.

(2) Pogodba je bila kasneje preštevilčena v 4. (3) Ta je bil direktor kreditojemalke P., d. o. o.