Jedro

Okoliščina, da gre za manjši kraj, kjer se ljudje med seboj poznajo in so povezani delovno, politično in tudi zasebno, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Argumenti predlagateljice o teh povezavah ne povzročajo resnega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Prav tako ni izkazan vpliv enega od odvetnikov, ki celo ne zastopa tožene stranke v tem sporu, na zaposlene na sodišču, ker je na sodišču opravljal pripravništvo. V predlogu predstavljene okoliščine niso takšnega značaja, da bi omajale zaupanje strank v odločanje sodišča, ki je pristojno za odločanje v tej zadevi.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pred Delovnim sodiščem v Murski Soboti vložila tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vložila je tudi predlog za delegacijo pristojnosti, ker meni, da so podani tako imenovani drugi tehtni razlogi. Gre za zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se odraža v zaupanju strank v odločanje posameznega sodišča. Navaja, da je Murska Sobota manjše mesto ter da so ljudje, zlasti vodilni, med seboj močno povezani. Tožena stranka med drugim dodeljuje tudi štipendije, kar ima velik pomen v lokalnem okolju. Tožeča stranka pa v tožbi razkriva številne nepravilnosti v delovanju tožene stranke in vodilnih oseb, zlasti direktorja in pomočnika direktorja za poslovne zadeve, ki uživa poseben status in je politično aktiven. Zoper njiju teče tudi kazenski postopek, postopki potekajo počasi, nekateri postopki so zastarali. Dodaten razlog za nezaupanje v nepristranskost sodišča je tudi dejstvo, da je eden izmed stalnih odvetnikov tožene stranke nekdanji zaposleni pri njej in predlagateljičin bivši nadrejeni, ki naj bi bi imel vpliv tudi na zaposlene na sodišču. Meni, da se opisane okoliščine nanašajo na vsa sodišča v Murski Soboti, saj se ta nahajajo v isti stavbi in zato v njih nima in ne more imeti zaupanja.

2. Tožena stranka v odgovoru na podani predlog meni, da je ta neutemeljen, ker so zatrjevane okoliščine nedokazane, se v delu nanašajo na drugo sodišče oz. niso takšne narave, da bi lahko vzbudile dvom o nepristranskosti sodišča. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med slednje lahko sodi tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, vendar mora imeti takšen dvom razumno podlago.

5. Okoliščina, da gre za manjši kraj, kjer se ljudje med seboj poznajo in so povezani delovno, politično in tudi zasebno, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Argumenti predlagateljice o teh povezavah ne povzročajo resnega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Prav tako ni izkazan vpliv enega od odvetnikov, ki celo ne zastopa tožene stranke v tem sporu, na zaposlene na sodišču, ker je na sodišču opravljal pripravništvo. V predlogu predstavljene okoliščine niso takšnega značaja, da bi omajale zaupanje strank v odločanje sodišča, ki je pristojno za odločanje v tej zadevi, saj se nobena od njenih navedb ne nanaša na to sodišče ali sodnike tega sodišča. 6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.