Zahteva po mrliškem listu za odjavo pokojnika od reklamnih ponudb

Datum

17.11.2023

Številka

07121-1/2023/1440

Kategorije

Neposredno trženje, nagradne igre, OP umrlih

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli odstopljeno vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali je zahteva podjetja za posredovanje mrliškega lista očeta, ki ste ga želeli odjaviti od prejemanja reklamnih ponudb po navadni pošti, upravičena.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Osebni podatki morajo biti točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni. To med drugim pomeni, da so reklamne vsebine naslovljene na dejanskega prejemnika teh pošiljk.

Po 21. členu Splošne uredbe ima posameznik, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja.

Upravljavec lahko v določenih primerih zahteva dodatne informacije, ki so ob uveljavljanju pravic po Splošni uredbi potrebne za potrditev identitete posameznika, pri tem pa mora spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da se Splošna uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb, lahko pa države članice določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb. Skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZVOP-2 upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku na njihovo zahtevo posreduje zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem, če umrli posameznik ni pisno prepovedal upravljavcu posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače.

V primeru, ki ga opisujete, gre za neposredno trženje oziroma pošiljanje reklamnih vsebin, ki je naslovljeno na vašega pokojnega očeta in ki ga, kot izhaja iz vašega vprašanja, prejemate vi. IP pojasnjuje, da morajo biti skladno s točko d) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe osebni podatki točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni; sprejeti je treba vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo. V konkretni situaciji pa podatki niso več točni, kajti dejanski prejemnik sporne pošte ste sedaj vi. Zato imate vi pravice po Splošni uredbi, ki jih IP opisuje v nadaljevanju.

Skladno s 16. členom Splošne uredbe ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim. Kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, pa ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem (drugi odstavek 21. člena Splošne uredbe). Kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugovarja obdelavi za namene neposrednega trženja, se osebni podatki ne obdelujejo več v te namene (tretji odstavek 21. člena Splošne uredbe). Če so razlogi za ugovor utemeljeni, je posameznik upravičen tudi do izbrisa osebnih podatkov na podlagi prvega odstavka 17. člena Splošne uredbe, če ni drugega namena, ki bi utemeljeval njihovo nadaljnjo obdelavo. Več o obdelavi za namene neposrednega trženja si lahko preberete na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/neposredno-tr%C5%BEenje.

Skladno z drugim odstavkom 12. člena Splošne uredbe pa lahko upravljavec zavrne ukrepanje v zvezi s pravicami posameznikov, če dokaže, da ne more identificirati posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Upravljavec mora biti namreč sposoben ugotoviti, kateri osebni podatki se nanašajo na določenega posameznika (identifikacija) in potrditi identiteto te osebe (avtentikacija). V določenih primerih lahko upravljavec torej zahteva dodatne informacije, ki so potrebne za potrditev identitete posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Vendar pa mora ob tem spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov po točki c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe in zagotoviti, da ne zbira podatkov, ki za ta namen niso nujno potrebni ter ustrezni. Evropski odbor za varstvo podatkov je to vprašanje že podrobneje obravnaval v smernicah št. 1/2022, ki so dostopne na: https://edpb.europa.eu/our-work-tools/our-documents/guidelines/guidelines-012022-data-subject-rights-right-access_sl.

Ali je zahteva za posredovanje mrliškega lista v konkretnem primeru sorazmerna glede na vrsto osebnih podatkov, IP v mnenju ne more dokončno presoditi. Na upravljavcu je namreč odgovornost, da dokaže, da brez zahtevanih osebnih podatkov ne more uresničiti pravic po Splošni uredbi. Iz okoliščin, ki ste jih opisali v zaprosilu za mnenje, in upoštevaje zgoraj obrazloženo pa se zdi, da je zahteva za predložitev mrliškega lista nesorazmerna glede na podatke, ki so bili zahtevani ob sami prijavi. Vendar boste morali kljub temu najverjetneje na določen način izkazati, da ste sami dejanski prejemnik pošte, naslovljene na ime pokojnega očeta.

Če vam upravljavec zavrne uresničitev pravice do ugovora, imate možnost pri IP vložiti prijavo. Več o tem si lahko preberete na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlo%C5%BEitev-prijave in https://tiodlocas.si/kako-uveljavim-svoje-pravice/.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka