Jedro

Pritožba družbenika dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, predlog za začetek stečajnega postopka pa je bil vložen s strani upnika in sklep o začetku postopka izdan v postopku po prvem in drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP ter po izvedbi dokazov o dolžnikovi insolventnosti (drugi do peti odstavek 239. člena ZFPPIPP), ni dovoljena. V tem primeru ne gre za enake okoliščine kot v zadevi Ustavnega sodišča RS št. U-I-151/24, saj je predlog za začetek stečajnega postopka vložil upnik, poleg tega dolžnik ni bil pasiven in je vložil ugovor, da ni insolventen, sklep o začetku stečajnega postopka pa ne temelji na domnevi insolventnosti po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog upnika Republika Slovenije (v nadaljevanju: upnik) začelo stečajni postopek nad dolžnikom in imenovalo upravitelja. Dolžnik je zoper upnikov predlog ugovarjal in nasprotoval začetku stečajnega postopka, vendar je sodišče prve stopnje po opravljenem naroku ugotovilo, da je dolžnik insolventen.

2.Zoper sklep se pritožuje A. A. kot družbenik dolžnika, kar izrecno izhaja iz vsebine celotne pritožbe.

3.Pritožba družbenika dolžnika ni dovoljena.

4.Postopek nad dolžnikom se je začel z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka, ki je določen v 235. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Upnik mora v trditveni podlagi predloga verjetno izkazati terjatev do dolžnika in okoliščino, da zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP). Sodišče mora dolžniku v treh delovnih dneh po prejemu vročiti upnikov predlog za začetek stečajnega postopka in ga opozoriti na pravne posledice iz tretjega odstavka tega člena (prvi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Dolžnik lahko v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz drugega odstavka tega člena niti zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP). Domneva insolventnosti nastopi torej zaradi dolžnikovega soglasja z vsebino upnikovega predloga ali zaradi njegove neaktivnosti, kar predpostavlja, da se z upnikom strinja. V konkretnem primeru pa je dolžnik po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka vložil ugovor, v katerem je ugovarjal, da ni insolventen. To je pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Obrazložilo je, da je dolžnik ugovarjal in nasprotoval predlogu za začetek stečajnega postopka in navajal, da trenutno nima aktivnega transakcijskega računa v Sloveniji, vendar to še ne pomeni, da ni sposoben poravnavati svojih obveznosti, pri čemer se je skliceval na to, da razpolaga z znatnimi terjatvami do svojih naročnikov v skupni višini 76.422,75 EUR.

5.Glede na vložen ugovor zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka v tem primeru ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo po izvedenem naroku za začetek stečajnega postopka, v katerem je izvedlo dokaze o upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga in o tem, ali je dolžnik insolventen, ter odločilo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka na podlagi izida dokaznega postopka (drugi in peti odstavek 239. člena ZFPPIPP). Ne gre torej za situacijo po prvem odstavku 239. člena ZFPPIPP, ko sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen in ali je bil upnik procesno legitimiran vložiti predlog. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pojasnilo stališče glede dolžnikovega predloga za odlog, v katerem je ponujal le plačilo terjatve konkretnega upnika, kar pa ni zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po prvem odstavku 236. člena ZFPPIPP, ki omogoča vložitev zahteve le zaradi odprave insolventnosti.

6.Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-151/24 z dne 20. 3. 2025 sicer ugotovilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo. Vendar se ta ugotovitev nanaša le na pravni položaj, kadar je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik sam pod pogoji iz 38. člena ZFPPIPP v družbi z omejeno odgovornostjo in le takrat lahko pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka vloži družbenik stečajnega dolžnika. V konkretnem primeru pa je predlog za začetek stečajnega postopka vložil upnik, poleg tega dolžnik ni bil pasiven in je vložil ugovor, da ni insolventen. Izpodbijani sklep torej ne temelji na domnevi insolventnosti (po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP) in ne gre za enake okoliščine kot v zadevi Ustavnega sodišča RS št. U-I-151/24.

7.Pritožba družbenika dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, predlog za začetek stečajnega postopka pa je bil vložen s strani upnika in sklep o začetku postopka izdan v postopku po prvem in drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP ter po izvedbi dokazov o dolžnikovi insolventnosti (drugi do peti odstavek 239. člena ZFPPIPP), ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je sicer v izpodbijanem sklepu podalo pouk družbenikom dolžnika, da lahko družbenik dolžnika izpodbija domnevo insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP s pritožbo proti temu sklepu, ki ji mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP). Vendar izpodbijani sklep ne temelji na domnevi insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Napačen pravni pouk tudi sicer ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje. Po zakonu pa družbenik dolžnika nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep, ki ne temelji na domnevi insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP.

8.Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo družbenika dolžnika zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1Kar je manj od terjatve upnika, ki je predlagal začetek stečajnega postopka, za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izkazal obstoj svoje terjatve do dolžnika v višini 114.997,12 EUR.

2Pri čemer bi moral dolžnik priložiti izjavo, da ne zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plače delavcem, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da ima dolžnik še vedno zaposleno eno osebo, pri čemer ima neporavnane prispevke za socialno varnost za obdobje od marca 2024 dalje.

3Prim. sklep VSL II Cpg 541/2017 z dne 16. 6. 2017.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 235

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.