Jedro

Kot periodični dohodek zavezanca za plačilo sodne takse je ob smiselni uporabi predpisov o socialnem varstvu potrebno upoštevati le plačo po neto principu, ne pa tudi nadomestil za potne stroške in stroške prehrane.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ugodi in se tožeči stranki naloži v plačilo sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 1.000,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. točka izreka) in tudi predlog tožeče stranke za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da sodišče pritožbi ugodi, II. točko izreka sklepa pa spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ugodi oziroma, da pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da tožeči stranki odloži plačilo sodnih taks do izdaje odločbe oziroma, da ji dovoli obročno plačilo. Pritožnica opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je kot njen mesečni dohodek štelo tudi povračila stroškov za prehrano med delom, prevoza na delo in iz dela, dnevnic in ostalih potnih stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, delno oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali pa se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi plačila taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do delne oprostitve plačila sodnih taks, je sodišče prve stopnje pravilno smiselno uporabilo merila, ki jih za presojanje prošnje za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in z njim v zvezi Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Kot je sodišče prve stopnje že navedlo, drugi odstavek 13. člena ZBPP, določa, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pravilno je ugotovilo, da je ob vložitvi tožbe (10.7.2014) znašal osnovni znesek minimalnega dohodka (glede na 8. člen ZSVarPre) 265,22 EUR in je torej njegov dvakratnik 530,44 EUR (265,22 EUR x 2 = 522,44 EUR).

5. Sodišče prve stopnje pa ni pravilno uporabilo določb glede tega, kaj vse je potrebno upoštevati pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka na tožničinega družinskega člana. 12. člen ZSVarPre določa, da se v lastni dohodek in prejemke po tem zakonu štejejo vsi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Po 3. točki prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se v davčno osnovo ne vštevajo in niso obdavčljiva povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom in stroški prevoza na delo. V skladu z določbo v času odločanja sodišča prve stopnje veljavnega tretjega odstavka 20. člena ZSVarPre se pri ugotavljanju lastnega dohodka vsi dohodki in prejemki iz prvega odstavka 12. člena istega zakona upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov (neto princip).

6. Sodišče prve stopnje je tudi nepravilno upoštevalo neperiodične dohodke, ki jih prejema tožnica, in sicer dobiček iz kapitala, obresti, dividend v višini 19,80 EUR. V tem primeru gre namreč za občasni neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Za takšne dohodke, ki jih je upravičenec prejel v zadnjih treh koledarskih mesecih pred vložitvijo vloge za dodelitev socialne pomoči, ZSVarPre v istem členu določa, da se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena citiranega zakona. V konkretnem primeru je izračun za tožnico, ki je prejela izplačilo neperiodičnih dohodkov v skupni višini 19,80 EUR, naslednji: (19,80 : 3 = 6,6 - (0,5 x 265,22 EUR) = -126,01 EUR. Ta znesek je negativen in se torej ne prišteva k povprečnemu periodičnemu dohodku tožnice. Kot že rečeno, je kot periodični dohodek zavezanca za plačilo sodne takse ob smiselni uporabi predpisov o socialnem varstvu potrebno upoštevati le plačo po neto principu, ne pa tudi nadomestil za potne stroške in stroške prehrane. Takšen izračun ob predloženih listinah tožeče stranke izkaže, da znaša njena povprečna plača (po neto principu) v zadnjih treh mesecih, brez nadomestil potnih stroškov in prehrane, 1.214,66 EUR, kar za tričlansko družino pomeni 404,88 EUR na osebo. To pa je manj, kot je določen dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Lastništvo vrednostnih papirjev, ki jih navaja tožnica v vrednosti 660,00 EUR, pa je zanemarljivo glede na njene zgoraj ugotovljene mesečne prihodke in glede na obveznost, ki jo mora plačati na račun sodnih taks, saj ne pokrije niti 8% taksne obveznosti. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je tožnica upravičena do delne oprostitve plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje.

7. Sodišče je pri tehtanju višine delne oprostitve upoštevalo tudi izjemno visoko vrednost spornega predmeta, na podlagi katere določena taksna obveznost glede na zgoraj ugotovljene prihodke tožnice in njene družine nedvomno pomeni ogroženost za preživljanje. Taksa za postopek na prvi stopnji znaša kar 5.205,00 EUR, kar je desetkrat več, kot znašajo povprečni mesečni dohodki na družinskega člana tožnice. Pritožbeno sodišče meni, da bo z določeno takso v višini 1.000,00 EUR pritožnica upoštevaje vse navedeno zmogla takso plačati, brez da bi bilo ogroženo preživljanje nje in njenih družinskih članov. S tem bo zadoščeno tudi fiskalnemu interesu države, ki je v ozadju obveznosti plačevanja sodnih taks.

8. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da predlog predlagateljice za delno oprostitev plačila sodnih taks utemeljen, posledično pa je utemeljena tudi njena pritožba. Le tej je pritožbeno sodišče ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je predlagateljico delno oprostilo plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje in ji določilo obveznost plačila sodne takse v višini 1.000,00 EUR (3. točka 365. člena ZPP).