Jedro

Stranka mora v zahtevi za izločitev sodnika navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo. Posebej velja dolžnost navesti konkretno okoliščino za odklonitveni razlog, ko stranka trdi, da je podana okoliščina, ki vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti.

Samo dejstvo, da je sodnica kot odvetnica pred desetimi leti zastopala upnico iz te izvršilne zadeve pri izvensodnih pogajanjih v zvezi z odkupom solastnih deležev nepremičnin, ki so predmet tudi tega izvršilnega postopka, še ne daje podlage za dvom o njeni nepristranskosti.

Ni zakonske podlage za to, da sodišče upniku določi položitev varščine kot pogoj za nastopanje kot dražitelj oziroma ponudnik na drugi javni dražbi. Če oceni, da zakoniti zastopnik upnika zlorablja pravice, ga lahko kaznuje z izrekom denarne kazni.

Če pritožbeno sodišče razveljavi sklep o domiku, lahko odloči tudi v kakšnem obsegu se razveljavi dražbeni narok.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se v delu, ki se nanaša na sklep predsednice Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 15. 6. 2012, zavrne in se ta sklep potrdi.

II. Pritožbama tretjega upnika zoper sklep z dne 4. 7. 2012 in dolžnika v delu, ki se nanaša na ta sklep, se ugodi, sklep se razveljavi, razveljavijo pa se tudi odločitev, da se zakoniti zastopnici tretjega upnika ne dovoli nastopati kot ponudnik na drugi javni dražbi, in dejanja na dražbenem naroku dne 4. 7. 2012, opravljena po izjavi upnika - dražitelja M. Š. o prenehanju draženja, in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nadaljevanje dražbenega naroka.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka dolžnika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom Su 22/2012-9 z dne 15. 6. 2012 je predsednica Okrajnega sodišča v Kamniku zavrnila zahtevo dolžnika za izločitev sodnice X. Y. za odločanje v izvršilni zadevi In 41/2009. Zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika ni posebne pritožbe (peti odstavek 73. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), zato se sme sklep izpodbijati v pritožbi zoper končno odločbo, v konkretnem primeru je to sklep o domiku (prim. drugi odstavek 363. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

2. S sklepom z dne 4. 7. 2012 je sodišče prve stopnje najboljši ponudnici R. N. za ceno 65.000,00 EUR domaknilo 1/6 nepremičnine z ID znakom 000, 1/6 nepremičnine z ID znakom 0000, 1/6 nepremičnine z ID znakom 00000 ter 1/6 nepremičnine z ID znakom 000000, last dolžnika, ter sklenilo, da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica na navedenih deležih nepremičnin na ime najboljše ponudnice ter izbrišejo zaznambe, konkretno navedene v izreku izpodbijanega sklepa.

3. Zoper sklep o domiku sta se pravočasno pritožila dolžnik po pooblaščencu in tretji upnik A. S. N. (v nadaljevanju tretji upnik) po zakoniti zastopnici. Oba uveljavljata vse pritožbene razloge, naštete v prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Oba izpodbijata pravilnost postopanja sodišča prve stopnje, ki je prepovedalo dražiti tretjemu upniku oziroma njegovi zakoniti zastopnici J. Š. iz razloga, ker ni bila položena varščina. Menita, da ni zakonske podlage za takšno prepoved. Dolžnik pa v pritožbi zoper domik kot končni sklep izpodbija tudi sklep predsednice sodišča, da se zavrne njegov predlog za izločitev sodnice X. Y.. Pritožbo utemeljuje z dejstvom, da je bila sodnica pooblaščenka upnice R. N. in jo je zastopala ravno glede predmeta izvršbe, kar je samo po sebi zadosten razlog za njeno izločitev. Nadalje očita, da na javno dražbo za 30. 5. 2012 ni vabila pooblaščenca dolžnika, prav tako pa tudi pooblaščenec ni prejel sklepa o zahtevi za izločitev sodnice s strani Urada predsednice, sklep mu je bil posredovan po elektronski pošti šele na njegov poziv dan pred razpisanim narokom za javno dražbo. Kot nenavadno ocenjuje ravnanje sodnice, zoper katero je bila vložena zahteva za izločitev, da je 31. 5. 2012, zgolj en dan po vložitvi zahteve za izločitev, odredila (novo) javno dražbo, čeprav še ni bilo odločeno o njeni zahtevi za izločitev, kar kaže, da se je sodnica nemudoma odločila, da bo v izločitvenem postopku predsednici sodišča svojo vpletenost v zadevo in zastopanje R. N., predstavila kot zadevo, ki je minornega pomena in ki se je niti ne spominja. Opozarja na sklep Ustavnega sodišča Slovenije Up-290/98 in na tri odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (III R 9/2007, III R 24/2011 in I R 96/2007). Zgolj dejstvo zastopanja interesov upnice glede predmeta prodaje v izvršilnem postopku, ki ga vodi, zadostuje, ne da bi se preverjalo, ali iz ravnanja sodnice izhaja pristranskost, da so podani utemeljeni razlogi za izločitev. Ob dejstvu, da dolžnikovemu dolžniku ni bil vročen sklep o odločitvi glede zahteve za izločitev sodnice in niti ne odredba za prodajo ter nenazadnje, da je bilo enemu izmed upnikov prepovedano dražiti, dokazuje, da gre za ravnanje prvostopenjske sodnice, ob katerem je dvomiti o njeni nepristranskosti. Dolžnik priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba tretjega upnika zoper sklep z dne 4. 7. 2012 in pritožba dolžnika v delu, ki se nanaša na ta sklep, sta utemeljeni, pritožba dolžnika v delu, ki se nanaša na sklep predsednice okrajnega sodišča z dne 15. 6. 2012 pa ni utemeljena.

O delu pritožbe dolžnika, ki se nanaša na sklep predsednice okrajnega sodišča z dne 15. 6. 2012:

5. Dolžnik je vložil predlog za izločitev sodnice X. Y. iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ). Predlog je vložil na dan razpisanega naroka za drugo javno dražbo, vendar pred njenim začetkom, tako da je sodišče prve stopnje narok preklicalo.

6. V skladu s četrtim odstavkom 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora stranka v zahtevi za izločitev sodnika navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo. Posebej velja dolžnost navesti konkretno okoliščino za odklonitveni razlog, ko stranka trdi, da je podana okoliščina, ki vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP). Dolžnik je to okoliščino utemeljeval zgolj s trditvijo o njenem zastopanju interesov upnice R. N. kot odvetnice v odvetniški pisarni, kar je dokazoval z dopisom z dne 7. 6. 2002. 7. Višje sodišče se strinja s presojo predsednice okrajnega sodišča, da trditvena podlaga v zahtevi ne zadošča za ugotovitev dvoma o nepristranskosti sodnice. Samo dejstvo, da je sodnica kot odvetnica pred desetimi leti zastopala upnico iz te izvršilne zadeve pri izvensodnih pogajanjih v zvezi z odkupom solastnih deležev nepremičnin, ki so predmet tudi tega izvršilnega postopka, še ne daje podlage za dvom o njeni nepristranskosti. Dolžnik ne trdi in ne dokazuje, da bi bila pogajanja za odkup, ki so potekala pred desetimi leti, v kakršnikoli zvezi s terjatvijo oziroma s prodajo deležev nepremičnin v tem izvršilnem postopku, prav tako tudi le pavšalno zatrjuje, da je sodnica takrat kot odvetnica „zelo jasno nastopala tudi proti interesom dolžnika“. Višje sodišče tako ocenjuje, da zatrjevana povezava sodnice z upnico, ki sega v njuno poslovno pooblastilno medsebojno razmerje izpred desetih let, ni takšne narave, da bi bila s tem ogrožena zahteva po nepristranskosti sodnice, njune povezave na drugačnih temeljih (kot so bili na primer v zadevah, na katere se pritožnik sklicuje), pa dolžnik ni niti zatrjeval niti dokazoval. 8. Dolžnik ne le da izraža dvom o nepristranskosti sodnice, nepristranskost celo zatrjuje, ko ji očita namen onemogočenja, da bi dolžnik na javni dražbi uveljavljal svoje pravice, ker na narok ni vabila pooblaščenca dolžnika. Sicer podana procesna kršitev glede vabljenja stranke na narok, ki je bila s preklicem naroka odpravljena, ne dokazuje namena onemogočanja uveljavljanja pravic dolžnika na dražbi, pri čemer ne gre prezreti, da pa je bil na dražbo povabljen dolžnik osebno.

9. Brez podlage je tudi pritožbeni očitek o sodničinem postopanju po vložitvi zahteve za izločitev, ko je takoj odredila nov narok za javno dražbo, in sklepanje pritožnika o namenu prikazati zadevo kot minorno, ki se je niti ne spominja. Za nadaljevanje z dejanji je imela sodnica podlago v prvem odstavku 74. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Odredbo je izdala 31. 5. 2012 za narok dne 4. 7. 2012, torej toliko pred narokom, da je bilo objektivno utemeljeno pričakovati, da bo v tem času odločeno tudi o zahtevi za njeno izločitev. Nikakor pa ni mogoče sprejeti navedbe dolžnika o odločitvi sodnice predstaviti zadevo kot minornega pomena, ki se je niti ne spominja dobro, saj gre za domnevo, za katero ni nikakršne podlage. Dolžnik je tudi povsem prezrl, da takojšnji razpis novega naroka ni bil izjema v tem postopku, saj je npr. takoj po neuspešni prvi javni dražbi na naroku dne 18. 4. 2012, že naslednji dan sodnica izdala odredbo o novi prodaji, upoštevaje načelo hitrosti postopka.

10. Pravilnosti odločitve o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnice ni mogoče izpodbijati z zatrjevanjem kršitev pravil v zvezi z vročanjem sklepa predsednice sodišča, saj morebitne kršitve s tem v zvezi ne kažejo na dvom o pristranskosti razpravljajoče sodnice.

11. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo dolžnika v delu, ki se nanaša na sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnice, zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O delu pritožbe dolžnika, ki se nanaša na sklep z dne 4. 7. 2012, in o pritožbi tretjega upnika zoper ta sklep:

12. Višje sodišče pritrjuje pritožnikoma, da sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za to, da je tretjemu upniku določilo položitev varščine kot pogoj za nastopanje kot dražitelj oziroma ponudnik na drugi javni dražbi. Položitev varščine je predpisana v 185. členu ZIZ, pri čemer je v skladu s tretjim odstavkom upnik oproščen varščine, če njegova terjatev dosega varščino in če se da glede na njegov vrstni red in ugotovljeno vrednost nepremičnine varščino poravnati iz kupnine. ZIZ torej kakšnega dodatnega pogoja za oprostitev varščine ne predvideva.

13. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče določilo pogoj položitve varščine zato, ker zakonita zastopnica mladoletnega tretjega upnika ni plačala kupnine, potem ko je na prvi javni dražbi dne 16. 11. 2011 podala ponudbo v višini 170.000,00 EUR. Res si mora sodišče prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (prim. prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar pa morebitne zlorabe pravice ne more sankcionirati na način, kot je storilo v konkretni zadevi. Edini pogoji za oprostitev varščine upnika so predpisani v tretjem odstavku 185. člena ZIZ, dodatnih pogojev sodišče ne more postavljati. Če pa oceni, da zakonita zastopnica tretjega upnika zlorablja pravice, jo lahko v skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kaznuje z izrekom denarne kazni (tako je npr. odločilo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Ip 5006/2011 v zvezi s sklepom VS RS Cp 7/2012).

14. Višje sodišče je glede na navedeno izpodbijani sklep o domiku razveljavilo. V skladu s pooblastilom iz prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v katerem je določeno, da pritožbeno sodišče odloči, katera dejanja sodišča prve stopnje se razveljavijo, pa je še odločilo, da se razveljavijo odločitev, da se zakoniti zastopnici tretjega upnika ne dovoli nastopati kot ponudnik na drugi javni dražbi, in dejanja po izjavi upnika – ponudnika M. Š., da ne ponuja cene 65.000,00 EUR, ki jo je kot najvišjo ponudbo ponudila upnica R. N.. Zadeva se vrne sodišču prve stopnje, da opravi nadaljevanje dražbenega naroka. Na ta način je višje sodišče zasledovalo cilj, da najboljša ponudba ostane v veljavi, če v nadaljevanju dražbenega naroka ne bo boljše ponudbe. Sodišče prve stopnje mora na nadaljevanje dražbenega naroka osebno vabiti vse, ki so sodelovali na naroku 4. 7. 2012 (in jim tudi vročiti sklep višjega sodišča), pravico do boljše ponudbe od dosedanje najboljše ponudnice pa bo moralo dati tudi tretjemu upniku, brez predhodnega pogoja položitve varščine.

15. Razveljavitev izpodbijanega sklepa temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.