Jedro

Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odvzeta poslovna sposobnost, sodišče odloči o delni ali popolni vrnitvi poslovne sposobnosti (54. člen ZNP).

Odločilen je odgovor na vprašanje, ali so razlogi, zaradi katerih je bila nasprotnemu udeležencu delno odvzeta poslovna sposobnost, prenehali, torej ali se je njegovo zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da se bo v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, lahko obvladal. Okoliščine, ki so utemeljevale neposredno nevarnost ogrožanja pravic in interesov nasprotnega udeleženca, zaradi česar mu je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, niso prenehale.

Ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca izboljšalo v takšni meri, da bi se lahko obvladal v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, je prvo sodišče pravilno ugotavljalo s pomočjo izvedenca medicinske stroke kot neodvisnim strokovnjakom, saj samo ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem. Le izvedenec psihiatrične stroke je namreč tisti, ki ima znanje, da na podlagi medicinske dokumentacije in osebnega pregleda in podatkov kritično presodi zbrano gradivo in oceni zmožnost osebe za razsojanje.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 30. 1 2020 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za vrnitev delno odvzete poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo oba udeleženca postopka.

Predlagateljica sklep izpodbija zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve določb postopka. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku2 ter je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni izvedlo s strani predlagateljice predlaganih dokazov z zaslišanjem prič S. S. (socialne delavke CSD) in A. A., dr. med., ter predlagateljice, saj bi slednje potrdile, da je v času od delnega odvzema opravilne sposobnosti pri nasprotnem udeležencu prišlo do bistvene spremembe v mišljenju, in ker ni vpogledalo v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1014/98 in spis sodišča prve stopnje In 91/2000 ter pridobilo podatke o sodnih postopkih pred delnim odvzemom poslovne sposobnosti, saj bi izvedba teh dokazov potrdila trditve predlagateljice, da nasprotni udeleženec ni stalno sprožal vedno novih in novih sodnih sporov, ampak je bil v teh sporih dejansko sam tožena stranka. Nadalje je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo oziroma je kršilo določbe postopka iz 44. člena ZNP s tem, ko je v veljavi ohranilo prvotni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 o delno odvzeti poslovni sposobnosti, saj pomeni delni odvzem poslovne sposobnosti brez vsaj načelne, okvirne opredelitve poslov oziroma področij, na katerih je poslovna sposobnost omejena, prevelik in prekomeren poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 18. 5. 2012 namreč ni določilo poslov oziroma področij, na katerih nasprotni udeleženec ohranja poslovno sposobnost. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo mnenja in pričanja lečečega psihiatra, prim. B. B., dr. med., spec. psih., ki je izpostavil več kot očiten in upravičen dvom v verodostojnost izvedeniškega mnenja doc. dr. K. K., dr. med., spec. psih. Iz mnenja lečečega zdravnika izhaja ravno nasprotno, torej da je nasprotni udeleženec sposoben nastopati v pravnem prometu. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo nespornega dejstva, da je nasprotni udeleženec ob svojem desetletnem rednem zdravljenju, počivanju in tvornem razmišljanju zaradi svojega statusa, ob skrbništvu raznih centrov za socialno delo, dejansko izgubil vse premoženje, ki sta ga s predlagateljico kot bivšo soprogo pridobila v skupnem življenju, tako da delni odvzem poslovne sposobnosti nikakor ni bil in ni v njegovo korist. To dejstvo je namreč splošno znano in nikakor ne more biti plod nelogičnega in paranoidnega razmišljanja nasprotnega udeleženca in so tako sodni postopki kot dejavniki tveganja ob nestrokovnosti raznih centrov za socialno delo nasprotnemu udeležencu uničili premoženje, družino in uspešno podjetje. Mnenji sodnega izvedenca in lečečega psihiatra sta na določenih mestih povsem kontradiktorni. V prvem izvedeniškem mnenju je sodni izvedenec dr. K. K. neresnično navedel, da naj bi za zdravstveno dokumentacijo zaprosil osebno zdravnico nasprotnega udeleženca, dr. med. A. A., ter njegovega lečečega psihiatra, dr. B. B. To neresnično izpovedbo sodnega izvedenca je ob zaslišanju v celoti ovrgel dr. B. B., ko je jasno izpovedal, da s strani sodnega izvedenca ni prejel nobenega zaprosila za dokumentacijo. Enako izhaja iz potrdila dr. A. A., torej da s strani sodnega izvedenca ni prejela nobenega poziva za izročitev dokumentacije. Sodni izvedenec se je oprl na stara mnenja oz. dokumentacijo od leta 1995 do 2008, medtem ko se o novejših delnih izvidih, to je o izvidih psihiatrinje dr. med. Š. Š. in prim. dr. B. B. ni opredelil, in je svoje mnenje temeljil na časovno preveč oddaljenem pregledu nasprotnega udeleženca (bistveno več kot šest mesecev), zato je sodišče prve stopnje v zvezi s tem zmotno ugotovilo dejansko stanje. Sodni izvedenec se je pri svojem zaslišanju na naroku zavestno poslužil starega mnenja psihiatra dr. Z. Z. iz leta 2012. Sodišče prve stopnje zmotno tudi ni upoštevalo, da je nasprotni udeleženec v preteklosti v sebi prebudil veliko bolečino, žalost, nemoč, saj najbolj bolijo stvari, ki jih povzročijo ljudje, katerim najbolj zaupamo, kot se je to zgodilo nasprotnemu udeležencu.

Nasprotni udeleženec v pritožbi izpostavlja, da je bil izvedenec dr. K. K. protizakonito postavljen, njegovo pričanje na naroku 21. 8. 2019 pa celo lažno, saj je izpovedoval brez proučitve spisa in zdravstvene dokumentacije, zaradi česar bi morala sodnica izvedenca kaznovati in postaviti novega, zaupanja vrednega izvedenca. Zaradi očitno pristransko vodenega postopka je nasprotni udeleženec sodišču dostavil nov psihiatrični izvid in strokovno mnenje psihiatra in sodnega izvedenca dr. B. B., v katerem je izvedenec ugotovil, da pri nasprotnem udeležencu ne obstajajo več razlogi za odvzem poslovne sposobnosti. Tudi obsežen psihološki izvid pri prof. dr. D. D. je pokazal, da ima nasprotni udeleženec visoke umske sposobnosti in ustrezen stik s stvarnostjo. Sodišče oziroma razpravljajoča sodnica pozna vse dolgoletne krivice in vsesplošno nasilje sodišč in organov na premoženju in drugih pravicah nasprotnega udeleženca, zato je dejansko stanje namenoma napačno ugotovljeno, posledično pa so tudi napačno uporabljene materialne določbe ZNP, po katerih se v postopku odvzema ali vrnitve poslovne sposobnosti odloča nujno in na podlagi izvedeniškega mnenja, ki ne sme biti starejše od šestih mesecev. Z vloženimi številnimi relevantnimi dokazi, katerih sodišče ni upoštevalo oziroma se o njih ni izreklo, je nasprotni udeleženec dokazal, da so vse sodne krivice resnične in temeljijo na nezakonitih sodnih postopkih, v katerih sodišča niso upoštevala njegove invalidnosti in pravdne nesposobnosti.

3. Z izpodbijanim sklepom z dne 21. 2. 2020 je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo nasprotnega udeleženca za izločitev okrajne sodnice svetnice J. J. in predsednice Okrajnega sodišča v ... Ž. Ž.

4. Nasprotni udeleženec je zoper navedeni sklep vložil pritožbo. Meni, da je bil predlog za izločitev podan pravočasno, saj sodnica v postopku še ni izdala sklepa o zaključku naroka.

5. Pritožbe niso utemeljene.

O pritožbah zoper sklep z dne 30. 1. 2020

6. Nasprotnemu udeležencu je bila poslovna sposobnost v delu, ki se nanaša na vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, odvzeta s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012. Do delnega odvzema poslovne sposobnosti je prišlo zaradi prepletanja znakov hude osebnostne motenosti s psihoorgansko in psihotično simptomatiko, ki je vplivala na ravnanje nasprotnega udeleženca, zaradi česar se ni mogel ustrezno obvladovati v situacijah, kjer se je čutil ogoljufanega, izigranega ali ponižanega, kar se je odražalo v kopičenju vlog v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih do te mere, da je to vplivalo na njegovo sposobnost skrbeti zase in za svoje pravice ter koristi v teh postopkih.

7. Predlagateljica je predlog za vrnitev delno odvzete poslovne sposobnosti utemeljevala s tem, da se je nasprotni udeleženec zaradi laži, lažnih prijav ter neresničnih in nerazumnih tožb matere, sestre in nečakinje od leta 1995 ambulantno psihiatrično zdravil. Po dolgoletnih izkušnjah dobro razume in dojema upravne in sodne postopke ter pozna in spoštuje zakonodajo ter Ustavo RS, zato so prenehali razlogi, zaradi katerih mu je bila poslovna sposobnost delno odvzeta.

8. Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odvzeta poslovna sposobnost, sodišče odloči o delni ali popolni vrnitvi poslovne sposobnosti (54. člen ZNP).

9. Sodišče prve stopnje se je v postopku pravilno osredotočilo na vprašanje, ali so razlogi, zaradi katerih je bila nasprotnemu udeležencu delno odvzeta poslovna sposobnost, prenehali, torej ali se je njegovo zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da se bo v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, lahko obvladal. 10. Odvzem poslovne sposobnosti pomeni velik poseg v človekove pravice in gre za enega najtežjih ukrepov. Po natančni proučitvi spisa tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki so utemeljevale neposredno nevarnost ogrožanja pravic in interesov nasprotnega udeleženca, zaradi česar mu je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, niso prenehale, zato je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev delno odvzete poslovne sposobnosti utemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče prve stopnje je z jasnimi in z razumnimi razlogi zavrnilo izvedbo s strani pritožnikov predlaganih dokazov. Pravilno je pojasnilo, da S. S., socialna delavka na Centru za socialno delo, in predlagateljica nimata strokovnih znanj za oceno, ali pri nasprotnem udeležencu še obstajajo razlogi, zaradi katerih mu je bila poslovna sposobnost delno odvzeta. K odločitvi tudi izvedba dokazov z vpogledom v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1014/98 in v spis In 91/2000 ter pridobitev podatkov o sodnih postopkih pred delnim odvzemom poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu ne bi pripomogla k odločitvi, saj se v konkretni zadevi presoja le spremenjeno zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca. Pravilno je prvo sodišče zavrnilo tudi dokaz z zaslišanjem priče A. A., dr. med., to je lečeče zdravnice nasprotnega udeleženca, saj je osebni zdravstveni karton nasprotnega udeleženca pregledal izvedenec, zaradi česar njeno zaslišanje ni bilo potrebno.

12. Ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca izboljšalo v takšni meri, da bi se lahko obvladal v situacijah, ko se počuti ogroženega in pride v stik s sodnimi in upravnimi organi, je prvo sodišče pravilno ugotavljalo s pomočjo izvedenca medicinske stroke kot neodvisnim strokovnjakom, saj samo ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem. Le izvedenec psihiatrične stroke je namreč tisti, ki ima znanje, da na podlagi medicinske dokumentacije in osebnega pregleda in podatkov kritično presodi zbrano gradivo in oceni zmožnost osebe za razsojanje.

13. Pri presoji, ali so prenehali razlogi za delni odvzem poslovne sposobnosti se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na psihiatrično izvedensko mnenje doc. dr. K. K., ki je tudi po mnenju pritožbenega sodišča jasno, popolno in strokovno preverljivo, zaradi česar ni bilo nobene podlage za postavitev novega izvedenca3. Mnenje je izvedenec podal na podlagi osebnega pregleda nasprotnega udeleženca, njegove medicinske dokumentacije in sodnega spisa. Vprašanje, ki ga izpostavljata pritožbi, ali sta dr. med. A. A. in dr. B. B. prejela zaprosilo za dokumentacijo od sodnega izvedenca ali od sodišča je pravno nepomembno. Bistveno je, da je sodni izvedenec po pridobitvi osebnega zdravstvenega kartona nasprotnega udeleženca ter njegove zdravstvene dokumentacije, ki se je nahajala pri lečečem psihiatru dr. B. B., naknadno pridobljeno dokumentacijo proučil in na tej podlagi izdal dopolnilni mnenji z dne 18. 9. 2019 in z dne 13. 1. 2020, ter svoje mnenje strokovno in razumno utemeljil. Tudi po pridobitvi dodatne zdravstvene dokumentacije je izvedenec prišel do enakega zaključka, kot izhaja iz prvotnega mnenja.

14. Izvedensko mnenje doc. dr. K. K. ne nasprotuje samemu sebi, ker naj bi izvedenec po eni strani ugotavljal, da je nasprotni udeleženec normalno inteligentna oseba in pri njem ne ugotavlja jasnih znakov hude akutne ali ponavljajoče duševne motnje, ki bi hudo vplivala na njegovo presojo in obvladovanje stresa, medtem ko po drugi strani ugotavlja, da naj ne bi bil sposoben samostojno sklepati pravnih poslov. Navedeno se ne izključuje. Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, je nasprotni udeleženec sposoben razumeti pomen svojih dejanj ter ravnati v skladu s tako oblikovano voljo le, če je slednje vezano na konkretne aktivnosti, ne pa, kadar je v ozadju pravna podlaga ali zahteva po urejanju stanja s pravnimi opravili. V tem primeru je nasprotni udeleženec žrtev lastnih prepričanj in videnj, ki pa niso povsem v stiku z realnostjo. Kot je izvedenec pojasnil, je vzrok delovanja nasprotnega udeleženca duševna motnja, medtem ko je sodni postopek le dejavnik tveganja in ne razlog. Navedbe izvedenca, da je nasprotni udeleženec neumoren, ko išče svoj prav in možnost, da zastopa svoje pravice ter da vseskozi ponavlja vzorce, so podprte, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tudi s potekom dosedanjega postopka, saj je nasprotni udeleženec, kljub temu, da ga zastopa stalna skrbnica kot tudi odvetnik, v postopku na prvi stopnji vložil kar 12 samostojnih vlog.

15. Pritožbeno sodišče kljub različni postavitvi diagnoze ne vidi nasprotij med izvidom v tem postopku postavljenega izvedenca in izvidom lečečega zdravnika dr. B. B. Kot je pojasnil izvedenec, je s strani lečečega zdravnika postavljena diagnoza (shiziotipska motnja) težja oblika motnje, kot jo je postavil izvedenec (paranoidna osebnostna motnja). Značilnosti obeh motenj pa so si zelo podobne. Poleg navedenega ima izvedensko delo drugačne zahteve in osnove4 kot pa terapevtsko mnenje.

16. Tudi iz izvida prof. D. D., na katerega se sklicuje nasprotni udeleženec, izhaja, da si nasprotni udeleženec nekatere stvari tolmači paranoidno.

17. Sodni izvedenec je moral vpogledati v izvedeniško mnenje dr. Z. Z., ki je bilo osnova za delni odvzem poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca, saj je moral oceniti, ali je stanje še vedno enako ali pa je prišlo do spremenjenih okoliščin.

18. Če je uveden postopek zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, sodišče odredi, da osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, pregleda izvedenec medicinske stroke (1. odstavek 48. člena ZNP). Iz drugega odstavka tega člena izhajata dve izjemi od tega pravila, po katerih lahko sodišče opusti pregled. Prvi razlog je, da je oseba, ki bi jo bilo potrebno pregledati, že v psihiatrični zdravstveni organizaciji po odločbi sodišča in če iz poročila te organizacije o zdravljenju izhaja, da ji je potrebno odvzeti poslovno sposobnost, drugi pa, da sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki ni starejše od šestih mesecev. Pritožnikoma je pojasniti, da se določilo citiranega drugega odstavka 48. člena ZNP nanaša le na primere, ko sodišče sodnega izvedenca psihiatrične stroke v sodnem postopku ne postavi. V konkretnem primeru pa je sodišče v postopku postavilo izvedenca psihiatra.

19. Pritožbene navedbe v smeri nepravilne odločitve v postopku izdaje sklepa o delnem odvzemu poslovne sposobnosti so neučinkovite. V postopku vrnitve delno odvzete poslovne sposobnosti se namreč presoja le, ali so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila nasprotnemu udeležencu poslovna sposobnost delno odvzeta, ne pa domnevna nepravilnost prvotnega sklepa.

20. Ker razlogi, zaradi katerih je bila poslovna sposobnost nasprotnemu udeležencu delno odvzeta, niso prenehali, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni materialnopravne podlage, da se nasprotnemu udeležencu delno odvzeta poslovna sposobnost vrne.

21. Glede na vse obrazloženo pritožbeni očitek o obstoju bistvenih kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo bistvenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pravno relevantna dejstva so v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovljena, materialno pravo je tudi pravilno uporabljeno. Ker sta pritožbi neutemeljeni, ju je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

O pritožbi zoper sklep z dne 21. 2. 2020

22. Stranka mora zahtevati izločitev sodnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca glavne obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe (2. odst. 72. člena ZPP). Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev (3. odst. 72. člena ZPP).

23. Nasprotni udeleženec je zahtevo za izločitev podal 6. 2. 2020 zaradi vidno neprimernega, ponižajočega in žaljivega odnosa sodnic ter zaradi utemeljeno vložene kazenske ovadbe, ki jo je podal zoper navedeni sodnici. Ker je nasprotni udeleženec kazensko ovadbo vložil 13. 6. 2013, pisni predlog za izločitev pa 6. 2. 2020, je jasno, da je predlog glede na določbo 72. člena ZPP vložen prepozno, zato je prvo sodišče predlog za izločitev pravilno zavrglo. Poleg navedenega so očitki nasprotnega udeleženca v predlogu tako pavšalni, brez navedbe konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale njegovo zahtevo za izločitev, da gre tudi za nerazumljivo in nepopolno zahtevo, ki je vsebinsko ni mogoče obravnavati.

24. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno neutemeljeno pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju ZNP. 3 Razloge za postavitev drugega izvedenca predvideva tretji odstavek 254. člena ZPP, ki določa, da sodišče postavi drugega izvedenca le, če so v izdelanem izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. 4 Izvedenec je oseba, ki jo določi pravdno sodišče (prvi odstavek 244. člena ZPP), da v skladu s svojim strokovnim znanjem, na podlagi predpisov, ki urejajo določeno strokovno področje, in pravil te stroke neodvisno in samostojno sestavi izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih dejstvih ter s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno pomembna dejstva (243. člen ZPP).