Jedro

Nasprotni udeleženec je sklep o določitvi ukrepov prejel 1. 4. 2016. Izrečeni ukrepi so torej začeli veljati 2. 4. 2016 oziroma 5. 4. 2016, z veljavnostjo šestih mesecev, kar pomeni, da je časovna veljavnost ukrepov prenehala najkasneje 5. 10. 2016, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče po izteku veljavnosti ukrepov ob smiselni uporabi določbe 278. člena ZIZ postopek ustaviti. Predlagateljica v času trajanja ukrepa njegovega podaljšanja ni predlagala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep o izreku denarne kazni se v celoti razveljavi, sklep o ugovoru in predlogih nasprotnega udeleženca pa se razveljavi v I., II. in III. točki izreka, in se postopek ustavi.

II. Udeleženca nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 3. 2016 odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan prepustiti predlagateljici in mladoletni B. B. v roku treh dni od prejema sklepa za dobo šest mesecev v izključno uporabo hišo na naslovu … v ... ter se vzdržati vseh dejanj, ki bi utegnile otežiti ali ovirati takšno uporabo. Nadalje je nasprotnemu udeležencu prepovedalo po preteku treh dni od vročitve sklepa vstopiti v stanovanje na naslovu …, zadrževati se na razdalji, krajši od 200 m v okolici stanovanjske hiše na naslovu … v ..., od vročitve sklepa dalje zadrževati se v razdalji, krajši od 200 m v okolici Šolskega centra …, H. in D. d.o.o. ter na kakršenkoli način navezovati stike s predlagateljico in mld. B. B., vključno s sredstvi za komunikacijo na daljavo ter vzpostaviti vsakršno srečanje z njima, vse za obdobje šest mesecev. Sodišče je nasprotnemu udeležencu v primeru kršitve omenjenega sklepa določilo denarno kazen v višini 500,00 EUR.

2. S sklepom z dne 16. 11. 2016, r. št. 62, je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, II N 195/2016 z dne 21. 3. 2016 (točka I. izreka). Zavrnilo je tudi predlog nasprotnega udeleženca za odlog izvršitve v točki I. obrazložitve navedenega sklepa ter njegov predlog za plačevanje primernega nadomestila za izključno uporabo stanovanja v višini 500,00 EUR (III. točka izreka). Sklenilo je, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

3. S sklepom z dne 16. 11. 2016, r. št. 63, je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu zaradi kršitve 3. točke izreka sklepa II N 195/2016 z dne 21. 3. 2016 izreklo denarno kazen v znesku 500,00 EUR (I. točka izreka), ki se bo izterjala po uradni dolžnosti, če nasprotni udeleženec denarne kazni ne bo poravnal v roku in na način, ki mu ga je določilo (II. točka izreka). Sklenilo je še, da se v primeru ponovne kršitve ukrepov, izrečenih v 1. in 2. točki izreka sklepa II N 195/2016 z dne 21. 3. 2016, nasprotnemu udeležencu določi nova denarna kazen v višini 1.000,00 EUR (III. točka izreka).

4. Zoper navedena sklepa je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena in po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku(2) ter iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in podredno nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter postopek ustavi. Navaja, da so bili v konkretnem primeru ukrepi izrečeni za čas šestih mesecev, navedeni čas pa je potekel še pred izdajo obeh izpodbijanih sklepov z dne 16. 11. 2016. Ukrepom je torej potekla s sklepom z dne 21. 3. 2016 določena časovna veljavnost, predlog za podaljšanje ukrepa pa v času veljavnosti le-tega ni bil podan. Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti določbo 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju(3), ki izrecno določa, da začasna odredba preneha, ko poteče čas, za katerega je bila izdana. Pritožnik vlaga tudi pritožbo zoper odločbo o stroških postopka. Opozarja na določbo petega odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku(4), ker meni, da gre s strani predlagateljice za zlorabo postopka po ZPND. Nekritično in popolno sprejemanje predlagateljičinih navedb, celo v nasprotju z listinskimi dokazi, je neutemeljeno vodilo tudi k nepravilni odločitvi o stroških postopka.

5. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Namen ZPND je varstvo družinskih članov pred fizičnim, spolnim, psihičnim in ekonomskim nasiljem. Za dosego namena sodišče določi ukrepe (1. člen ZPND). Po določbi petega odstavka 19. člena ZPND pritožba zoper ukrep, ki ga izreče sodišče, ne zadrži izvršitve ukrepa. Trajanje ukrepov je časovno omejeno na največ šest mesecev (četrti odstavek 19. člena ZPND). Žrtev lahko predlaga podaljšanje ukrepa še za največ šest mesecev. Sodišče zadeve obravnava prednostno, postopek pa je nujen (24. člen ZPND). Postopek je po svoji naravi podoben postopku zavarovanja z začasno odredbo, saj gre za hitro in začasno ureditev razmerij zaradi neposredno preteče nevarnosti in zaradi pomembnosti varovane dobrine, zato je tudi stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja kot v postopkih, kjer se trajno odloča o pravnem razmerju.

8. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje v skladu z 19. in 21. členom ZPND nasprotnemu udeležencu izreklo ukrep prepustitve hiše v izključno uporabo predlagateljici in mld. B. B. (hčeri) ter da se vzdrži vseh dejanj, ki bi utegnila otežiti ali ovirati takšno uporabo, kot tudi ukrep prepovedi vstopiti v stanovanje ter se zadrževati na razdalji, krajši od 200 m v okolici stanovanjske hiše. Ukrep je stopil v veljavo po preteku treh dni od vročitve sklepa ter je trajal šest mesecev. Poleg tega je prvo sodišče nasprotnemu udeležencu od prejema sklepa za čas šestih mesecev prepovedalo zadrževati se v okolici Šolskega centra ..., H. in D., d.o.o., ter na kakršenkoli način navezovati stike s predlagateljico in mld. B. B. 9. Nasprotni udeleženec je sklep o določitvi ukrepov prejel 1. 4. 2016. Izrečeni ukrepi so torej začeli veljati 2. 4. 2016 oziroma 5. 4. 2016, z veljavnostjo šestih mesecev, kar pomeni, da je časovna veljavnost ukrepov prenehala najkasneje 5. 10. 2016, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče po izteku veljavnosti ukrepov ob smiselni uporabi določbe 278. člena ZIZ postopek ustaviti(5). Predlagateljica v času trajanja ukrepa njegovega podaljšanja ni predlagala.

10. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo ter izpodbijana sklepa, razen v odločitvi o stroških postopka, razveljavilo, in postopek ustavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 37. členom ZNP).

11. ZPND nima posebnih določb o stroških postopka, zato se uporabljajo določbe ZNP. Vsak udeleženec nepravdnega postopka praviloma krije svoje stroške postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP). V skladu s petim odstavkom 35. člena ZNP mora udeleženec, ne glede na izid postopka, povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se mu je pripetilo. Navedbe v predlogu za izrek ukrepov ter priložene listine so utemeljevale takojšnjo izdajo sklepa z dne 21. 3. 2016, saj je bila s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost žrtev. Kot izhaja iz nadaljnjega zbranega procesnega gradiva in dokaznega postopka, predlagateljica stroškov ni povzročila z zlorabo postopka po ZPND, torej niso bili krivdno povzročeni, saj je po prepričanju pritožbenega sodišča vsaj s stopnjo verjetnosti dokazala, da je nasprotni udeleženec protipravno posegel tako v njeno dostojanstvo ter osebnostne pravice, kot tudi v dostojanstvo in osebnostne pravice njune mladoletne hčere B. 12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 35. členom ZNP.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPND.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (3): V nadaljevanju ZIZ.

Op. št. (4): V nadaljevanju ZNP.

Op. št. (5): Sodna praksa se je izrekla, da je treba v postopkih za izrek ukrepov po ZPND smiselno uporabljati procesne določbe ZIZ, ki urejajo postopek za izdajo regulacijskih začasnih odredb. Po določbi prvega odstavka 278. člena ZIZ sodišče ustavi postopek, če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel. Glej sklep VSL IV Cp 1053/2015 in IV Cp 3385/2014.