Jedro

Pravna ali fizična oseba, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, mora predhodno pridobiti odločbo o izpolnjevanju pogojev, določenih z Zakonom o gostinstvu - ZGos.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 8. 10. 2003. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije z dne 13. 8. 2003 (1. točka izreka odločbe) in nadomestila izraz pristojnega upravnega organa v prvostopni odločbi z izrazom „Upravna enota Celje“ (2. točka izreka). Tržni inšpektor je z navedeno odločbo revidentu prepovedal opravljanje gostinske dejavnosti, dokler si tožeča stranka ne pridobi odločbe pristojnega upravnega organa (nadomeščeno z: Upravne enote Celje) o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti (1. točka izreka), določil naslednji dan kot rok za izvršitev odločbe (2. točka izreka) in odločil, da pritožba ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka).

2. Prvostopno sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da v zadevi ni sporno, da ima tožeča stranka prostore opremljene kot gostinski lokal in da tudi nudi alkoholne in brezalkoholne pijače, sporno pa je, ali si mora za to dejavnost društva pridobiti ustrezno upravno dovoljenje o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti po Zakonu o gostinstvu – ZGos (Ur. l. RS, št. 110/2002). Po presoji sodišča prve stopnje je iz ugotovitev tržnega inšpektorja možno ugotoviti, da nudenje pijače in hrane ni mogoče šteti kot prodajo po cenah, ki naj ne bi vključevale dohodke od prodaje in da torej revident te dejavnosti ne opravlja nepridobitno le za svoje člane.

3. Revident v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja vse revizijske (prej pritožbene) razloge in (smiselno) predlaga, da Vrhovno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo. Navaja, da je društvo, in da odločbe o opravljanju gostinske dejavnosti ne potrebuje, ker ne opravlja gostinske dejavnosti v smislu pridobitne dejavnosti po ZGos. Za potrebe društva in v skladu s statutom društva nudi brezalkoholne in alkoholne pijače članom društva ob njihovem druženju in torej gostinske dejavnosti tožeča stranka ni opravljala. Prilaga odločbo Višjega sodišča v Celju z dne 1. 3. 2005, o razveljavitvi odločbe sodnika za prekrške in se sklicuje na razloge navedene odločbe.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ob inšpekcijskem pregledu v prostorih tožeče stranke (12. 8. 2003), ki ga je štelo kot pravilno in popolno ugotovljenega, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe Zakona o društvih – ZDru (Ur. l. RS, št. 60/95, 89/99 in nadalje), ZGos in Statuta društva, odločitev prvostopnega sodišča pa je skladna tudi z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (U 106/2003, X Ips 1275/2006 in X Ips 1477/2006). Po določbi 22. člena ZDru lahko tožeča stranka kot društvo neposredno opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa ZGos. Ta dejavnost pa mora biti določena v temeljnem aktu (Statutu) društva in povezana z nameni in nalogami društva ter se lahko opravlja v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje.

9. Po določbi 6. alineje 10. člena Statuta revident lahko na nepridobiten način nudi postrežbo toplih in hladnih napitkov in enostavne tople in hladne prigrizke, brezalkoholne in alkoholne pijače izključno za člane društva v skladu s 3. členom ZGos, in sicer pri organizaciji tekmovanj in druženj njenih članov. Ta določba pa je razširjena z določbo 7. alineje 10. člena Statuta, po kateri lahko vsak član pripelje na druženja po enega nečlana. Na podlagi določbe v času odločanja prvostopnega upravnega organa veljavnega 3. člena ZGos se je priprava in strežba jedi in pijač, ki jih organizirajo društva na nepridobiten način za potrebe svojih članov, urejalo z drugimi predpisi, torej z ZDru.

10. Navedeno sicer pomeni, da ima društvo za opravljanje gostinske dejavnosti materialno-pravno podlago v določbah Statuta, jo pa lahko opravlja le pod določenimi pogoji. Da pa morajo biti za opravljanje gostinske (profitne) dejavnosti podani pogoji, ki jih določa ZGos, pa je iz določb tega zakona popolnoma jasno.

11. Po določbi drugega odstavka 11. člena ZGos mora pravna ali fizična oseba, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, predhodno pridobiti odločbo o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom. Take odločbe revident nesporno nima. Da pa obravnavano društvo opravlja gostinsko dejavnost kot pridobitno dejavnost, torej ne le za člane društva, izhaja tudi iz drugih ugotovitev inšpektorja (to je iz dejstva, da ima objavljen cenik, cene pa so primerljive z drugimi gostinskimi lokali), ta inšpekcijski zapisnik pa je predstavnik društva podpisal brez pripomb. Zato so tudi po presoji revizijskega sodišča obstajali zakoniti pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa o tem, da si mora revident za opravljanje (profitne) gostinske dejavnosti pridobiti ustrezno upravno dovoljenje.

12. Revizijsko sodišče ni presojalo utemeljenosti revizijskih (prej pritožbenih) navedb o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanje, ker revizije, kot že navedeno, ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav tako ni presojalo pomena odločbe Višjega sodišča v Celju z dne 1. 3. 2005, saj gre za revizijsko (oziroma pritožbeno) nedovoljeno novoto.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1. 14. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato mora sama trpeti svoje stroške revizijskega postopka (154. člen in prvi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).