Jedro

Stranka ima pravico, da se v postopku izjavi, sodišče pa dolžnost, da se z njenimi navedbami seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.

Od trenutka, ko je sodišče seznanjeno z odpovedjo pooblastila, se pisanja vročajo neposredno stranki oziroma novemu pooblaščencu, če ga ta ima.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki na račun vsake tožnice naložilo plačilo 65.711,92 EUR glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter 9.174,59 EUR pravdnih stroškov. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (glede plačila 17.348,16 EUR).

Zoper ugodilni del prvostopenjske sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) pritožuje toženec. Predlaga spremembo sodbe tako, da pritožbeno sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Opozarja na kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu ni bilo vročeno vabilo na narok za glavno obravnavo. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je bilo s strani odvetnice M. M. pooblastilo odpovedano, zato bi se vsa sodna pisanja morala vročati neposredno na naslov toženca. Ker je sodišče s sklepom z dne 9. 10. 2012 toženi stranki naložilo, da v 15 dneh poda pisni povzetek svojih ugovorov, bi moralo kot pravočasne upoštevati tudi njene navedbe, podane v pripravljalni vlogi z dne 24. 10. 2012. V tem delu zato uveljavlja kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nasprotuje tudi dokazni oceni izpovedi prič J. Č. in N. P.. Poudarja, da je ves čas postopka na prvi stopnje ugovarjal, da mu seznam, ki sta ga tožnici vložili v tožbi, nikoli ni bil vročen in da se je z njim seznanil šele v predmetnem postopku. Po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu sta tako tožnici tisti, ki bi morali dokazati, da je bil seznam (priloga A3), ki je podlaga tožbenemu zahtevku, tožencu dejansko poslan. Sodba se zato v tem delu ne more preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Uveljavlja tudi napačno uporabo materialnega prava, saj seznam predstavlja pogodbo, določeno v tretjem odstavku 76. člena Statuta odvetniške zbornice. Sodišče bi zato moralo preverjati verodostojnost listine in pri Odvetniški zbornici Slovenije (v nadaljevanju OZS) opraviti ustrezne poizvedbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora nanjo ni podala.

Pritožba je utemeljena.

V konkretnem primeru ni pravno relevantno vprašanje, kdaj se je toženec seznanil s seznamom - obračunom terjatev (priloga A3, v nadaljevanju seznam), temveč ali je tožbeni zahtevek utemeljen po višini. Svoje trditve glede višine vtoževane terjatve tožeča stranka dokazuje tudi s seznamom, za katerega toženec priznava, da mu je bil vročen skupaj s tožbo, zato zatrjevane absolutno bistvene kršitve določb postopka v tem delu niso utemeljene. Hkrati je presoja verodostojnosti seznama v domeni sodišča in ne OZS, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za opravo tovrstnih poizvedb.

Toženec utemeljeno opozarja na druge postopkovne kršitve sodišča prve stopnje, in sicer kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Stranka ima pravico, da se v postopku izjavi, sodišče pa dolžnost, da se z njenimi navedbami seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče prve stopnje določilo narok za glavno obravnavo, ki naj bi potekala 29. 11. 2012, z namenom predložitve dokazov s strani tožene stranke, zaradi izjave tožeče stranke na pripravljalno vlogo tožene stranke ter morebitnega zaslišanja prič (primerjaj list. št. 238). Na prošnjo tožeče stranke je narok za glavno obravnavo preklicalo in ga preložilo za nedoločen čas (list. št. 243). Novi narok za glavno obravnavo je razpisalo in izvedlo 22. 1. 2013, pri čemer vročitev vabila toženi stranki (kljub odredbi sodišča) v spisu ni izkazana. Hkrati je odredilo vročanje vabila na naslov odvetnice toženca, čeprav je bilo na podlagi dopisa odvetnice predhodno seznanjeno z njeno odpovedjo pooblastila (list. št. 245) in bi moralo vabilo vročati neposredno tožencu. Od trenutka, ko je sodišče seznanjeno z odpovedjo pooblastila, se namreč pisanja vročajo neposredno stranki oziroma novemu pooblaščencu, če ga ta ima (137. člen ZPP). Z navedenima kršitvama pravil o vročanju pisanj je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče toženi stranki ni omogočilo sodelovanja na obravnavi. Kršitev navedene določbe predstavlja tudi neupoštevanje določenih navedb in dokaznih predlogov, podanih v pripravljalni vlogi z dne 24. 10. 2012 (list. št. 229 do 231). Tožena stranka je bila namreč k dodatnim navedbam pozvana na podlagi četrtega odstavka 226. člena ZPP, in sicer s posebnim sklepom (list. št. 223 do 225), pripravljalno vlogo, ki je sodišče na to ni upoštevalo, pa je vložila v zahtevanem petnajstdnevnem roku. Sodišče prve stopnje je zaradi neupoštevanja zgoraj navedenih navedb tožencu odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem ter poseglo v njegovo pravico do izjavljanja, opredeljeno v 22. členu Ustave Republike Slovenije.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo v izpodbijanem delu in v stroškovni odločitvi ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi pravočasno podane navedbe in dokazne predloge, ki jih je toženec uveljavljal s pripravljalno vlogo z dne 24. 10. 2010, se do njih opredeliti in obrazložiti, zakaj so (ne)utemeljeni. Če bo presodilo, da je za ugotovitev spornih dejstev potrebna izvedba naroka za glavno obravnavo, bo moralo nanj pravilno vabiti obe pravdni stranki. Ob tem bo moralo upoštevati, da toženca od 10. 5. 2013 dalje zastopa novi pooblaščenec. Ker iz zapisa pod točko 5. izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče kot nepotrebna glede ugotavljanja utemeljenosti višine tožbenega zahtevka zavrnilo dokazna predloga po zaslišanju prič N. P. in J. Č., se bo moralo opredeliti tudi do navedenih dokaznih predlogov in natančno obrazložiti, zakaj jih šteje za nepotrebne. Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da iz zapisnika glavne obravnave z dne 21. 6. 2010 (list. št. 133 do 139) izhaja, da je sodišče zaslišanje navedenih prič dopustilo ter dovolilo tudi vprašanja pooblaščencev pravdnih strank, ki so se nanašala na višino sporne terjatve. Zapis pod točko 5. izpodbijane sodbe je zato nelogičen in ga bo moralo sodišče prve stopnje ustrezno popraviti. Ob tem velja opozoriti, da med pravdnima strankama ostaja sporna le še višina vtoževane terjatve (odločitev o obstoju temelja terjatve je že pravnomočna). Pritožbeno sodišče zato predlaga, da se odprta sporna vprašanja poskušajo rešiti z medsebojnim popuščanjem z namenom sklenitve sodne poravnave.