Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. Poleg opredelitve pravdnih strank je za tožbo bistveno, da tožnik v njej natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Tožbeni zahtevek mora biti konkretno in jasno opredeljen. Opredelitev tožbenega zahtevka, ki se prenese v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je na strani nasprotne stranke oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza zahtevku. Navedenemu tožnik ni zadostil.
Nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, se izkazuje s konkretnimi in subjektivnimi ravnanji dolžnika, ki merijo na zmanjšanje njegovega premoženja (odtujevanje, skrivanje ali uničenje lastnine, premik denarnih sredstev, zadolževanje in podobno).
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče (I) tožbo zaradi motenja posesti zavrglo, ker ni sposobna za obravnavanje, in (II) zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker predpostavke po drugem oziroma tretjem odstavku 272. člena v povezavi s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ1 niso izpolnjene.
2.Zoper sklep se je laično pravočasno pritožil tožnik. Navaja, da odločitev izpodbija na podlagi 338. člena ZPP2 ter uveljavlja kršitve iz 339. člena ZPP, ker je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave. Sodba je med seboj nasprotujoča. Po 340. in 341. členu ZPP je sodišče sicer pravilno ugotovilo motenje, ampak se je potem nadalje sklicevalo na nedoločnost, nekonkretnost, neindividualiziranost. Tožba je sposobna za obravnavanje, predlog za izdajo začasne odredbe pa utemeljen. Priglaša 5.000 EUR stroškov pritožbenega postopka.
3.Pritožba ni utemeljena.
Glede motenja posesti
4.Sodišče v postopku zaradi motenja posesti posestniku zagotavlja (začasno3) pravno zaščito zaradi motenja ali zaradi odvzema posesti, ki je izvršeno z nedopustnim ravnanjem4, neodvisno od lastninske pravice ali pravice do posesti in glede na zadnje posestno stanje.5
5.Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. Poleg opredelitve pravdnih strank je za tožbo bistveno, da tožnik v njej natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Tožbeni zahtevek mora biti konkretno6 in jasno7 opredeljen. Opredelitev tožbenega zahtevka, ki se prenese v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je na strani nasprotne stranke oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza zahtevku.8
6.Navedenemu tožnik ni zadostil. Drugačno pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožbeni zahtevki9, ki jih je postavil tožnik, niso določno opredeljeni, ker tožnik v njih ni navedel konkretnih ravnanj toženke, njenih sorodnikov, delavcev ter tretjih oseb, s katerimi motijo njegovo posest in s katerimi naj prenehajo oziroma se jim jih prepoveduje. Vse osebe, na katere se nanašajo tožbeni zahtevki, tudi niso opredeljene in se jih zato ne da individualizirati. Tožba, v kateri ni navedenih toliko dejstev, da bi bila možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, ni sposobna za obravnavanje.10 Za prav tak primer gre v obravnavanem primeru. Sodna praksa res dopušča, da se prepovedni del razlaga v povezavi z ugotovitvenim delom, kot opozarja tožnik v pritožbi, vendar to v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker takega zahtevka tožnik ni postavil.11 Tudi tožnikovo pojasnilo, da s trditvami o ravnanju toženke v nasprotju z dogovorom iz sodne poravnave dokazuje nedopustnost njenega ravnanja in ne uveljavlja obstoja pravice ali pravnega razmerja, kot je zmotno razumelo sodišče prve stopnje, izpodbijane odločitve ne more spremeniti. Zmotno je tudi njegovo sklepanje, da zadostuje, da toženka točno ve, kaj dela narobe. Prav tako ne zadostuje, da so storjena motilna dejanja razvidna iz celotnega besedila, kot se v pritožbi zavzema.12 Tudi v prepovednem delu zahtevka morajo biti ravnanja, ki se prepovedujejo, konkretno opredeljena, splošna prepoved vseh (motilnih) ravnanj, kot jo na abstraktni ravni vsebuje že sama zakonska norma, je nedoločna in neizvršljiva. Konkretno dolžno ravnanje (storitev ali opustitev) pa se lahko zahteva le od stranke v postopku in ne tudi od njenih sorodnikov in ostalih (številnih) in potencialno možnih oseb. Nerelevantno je pri tem pojasnilo tožnika, da imen oseb niti ne more pridobiti, zmotno pa sklepanje, da njegova posest ne bo motena le v primeru, če bo sporno stanovanje prazno in zapuščeno.
7.Ker zahtevek ni sposoben za obravnavanje, je tudi zmotno prepričanje tožnika, da je sodišče kršilo 339. člen ZPP, ker je izdalo sodbo (pravilno sklep) brez glavne obravnave.
Glede začasne odredbe
8.Sodišče prve stopnje je neodvisno od presoje, ali je verjetno izkazana tožnikova terjatev, pravilno ugotovilo, da ni podan subjektivni pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe, niti ni izkazano, da bi dolžnik z izdajo začasne odredbe trpel le neznatno škodo.
9.Nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, se izkazuje s konkretnimi in subjektivnimi ravnanji dolžnika, ki merijo na zmanjšanje njegovega premoženja (odtujevanje, skrivanje ali uničenje lastnine, premik denarnih sredstev, zadolževanje in podobno). Dejstvo, da nasprotna stranka na tožnikov dopis ni odgovorila in noče plačati nobene škode, ne zadošča. Prav tako ne, da ga je zavarovalnica z zahtevkom napotila na sodišče. Tožnik priznava, da točne informacije, kaj bo lastnica naredila s stanovanjem, nima, v primeru prodaje pa meni, da bo imel zelo malo možnosti izterjati škodo in pri tem zmotno meni, da je vpis začasne odredbe o prepovedi poseganja v njegovo posest v zemljiško knjigo ustrezno sredstvo zavarovanja.
10.Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnik ni verjetno izkazal, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Hipotetična možnost, da zaradi stopnjevanja konflikta pride do uporabe sile, ne zadostuje, prav tako ne hipotetična možnost za nastanek težko nadomestljive škode. Zatrjevani madež na stropu ne kaže verjetno na nastajanje nenadomestljive škode, razvoj gobe na lesu, možnost izliva vode v električno napeljavo, možnost poplave v tožnikovem stanovanju zaradi uporabe spornega stanovanja in možnost razpok na stropu v primeru uporabe spornega stanovanja s strani več oseb pa niso verjetno izkazani.
11.Obvestilo z dne 3. 9. 2025 (A1) kaže, da želi lastnica stanovanja stanovanje obnoviti. Prepoved popolnega dostopa do spornega stanovanja, ki jo skuša doseči tožnik, pomeni izrazit poseg v njen položaj in zato o neznatni škodi ni mogoče govoriti. Dokazno nepodprta pa je trditev tožnika, da gre za poseben primer v hiši, ki je urejen s posebnim primerom sodne poravnave, sklenjene pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani dne 20. 12. 2013 v zadevi N 325/2024.
12.Sodni odločbi13, na kateri se sklicuje tožnik, ne obravnavata pogojev za izdajo začasne odredbe in se tudi sicer ne nanašata na primerljiva pravna vprašanja, zatrjevano stališče Vrhovnega sodišča glede oddajanja stanovanj pa v predmetni zadevi ni relevantno.
13.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje glede zavrženja tožbe potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), prav tako glede zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnika je zajeta v zavrnilnem izreku.
-------------------------------
1Zakon o izvršbi in zavarovanju.
2Zakon o pravdnem postopku.
3VSL Sklep II Cp 2096/2025, VSL sklep II Cp 855/2001.
4Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takšnimi dejanji in ravnanji, ki so protipravna.
533. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ).
6Tožencu mora biti iz zahtevka razvidno, proti čemu naj se brani.
7V morebitnem izvršilnem postopku ne sme porajati dvoma; primerjaj: VSC Sklep Cp 62/2025 z dne 5. 6. 2025.
8Glej A. Galič, komentar k 180. členu Zakona o pravdnem postopku; Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Uradni list : GV založba, 2005-<2006>.
9Tožnik je z vlogo z dne 7. 4. 2026 po pozivnem sklepu sodišča prve stopnje postavil osem tožbenih zahtevkov in sicer: 1. Nasprotni stranski se prepove vsakršno poseganje v mojo posest na naslovu A.; 2. Brez dogovora je posegla čez našo posest brez našega strinjanja in brez jasno predstavljenih del in v nasprotju s sodno poravnavo z dne 20.12.2013, opr. št. N 325/1994; 3. Nasprotni stranki se naloži vzpostavi stanje kakršno je bilo v zadnji mirni posesti predlagatelja (stanovanje je bilo zapuščeno in v njega ni nihče prihajal); 4. Prepoved velja tudi za vse sorodnike nasprotne stranke, njene delavce ter vse tretje osebe, ki bi po njenem naročilu ali z njenim dovoljenjem prihajale v stanovanje; 5. Prepove se kakršna koli nadaljnja motilna dejanja; 6. Povrne v stanje pred spremembo namembnosti; 7. Ugotovi, da je ga. B. B. in njeni sorodniki, delavci in številni drugi, ki so prihajali in uporabljali mojo posest povzročali motenje moje posesti; 8. Toženi stranki naloži povrnitev pravdnih stroškov.
10Sklep II Ips 779/2008.
11V praksi je tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva varstvo posesti, postavljen (še vedno) tridelno (ugotovitveni del, vzpostavitev prejšnjega stanja, prepoved nadaljnjega motenja), čeprav je ugotovitveni zahtevek nepotreben oz. celo nedovoljen, saj zanj v 34. čl. SPZ zakonika ni podlage, ampak, glede na to, ali gre za odvzem posesti ali za njeno motenje, le za vrnitveni ali restitucijski ter opustitveni oz. prepovedni zahtevek, torej zahtevke dajatvene narave; pred odločitvijo o teh pa je seveda treba ugotoviti, ali je prišlo do motenja ali odvzema posesti, te dejanske ugotovitve pa ne spadajo v izrek sodne odločbe, ampak v njene razloge oz. obrazložitev (VSK sklep Cp 508/2008).
12Tako kot v zadevi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 181/2024, na katero se v pritožbi sklicuje tožnik, druga zadeva istega sodišča I Cp 4253/2009 pa ni objavljena.
13VSL sodba II Cp 1833/2024 in VSL sklep II Cp 1822/2007.