Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in (rubljivih) prihodkov, da bi se lahko oblikovala stečajna masa. Ker je hkrati tudi ugotovilo, da dolžnik odpusta obveznosti ne more doseči, je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo. Na ugotovitev o višini dolžnikovih preživninskih obveznosti je oprlo sklep, da dolžnikovi prihodki ne zadoščajo za oblikovanje stečajne mase.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagatelja za začetek stečajnega postopka z dne 10. 4. 2026.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljitev, podrejeno spremembo izpodbijanega sklepa.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo z nosilnimi razlogi, da dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, hkrati pa tudi ni pogojev za začetek postopka odpusta obveznosti, ker je zoper dolžnika že tekel stečajni postopek opr. št. St 000/2019, v katerem je bil odpust obveznosti zavrnjen. Sklep je postal pravnomočen 16. 8. 2023, od pravnomočnosti sklepa pa še ni poteklo 10 let. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da iz naslova dolžnikove plače ni možnosti oblikovanja (večje) stečajne mase, ki se ne bi v krajšem časovnem obdobju natekla niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka, kaj šele za (vsaj delno) poplačilo upnikov.

5.Pritožnik zaključke sodišča prve stopnje (med drugim) izpodbija z navedbami, da dejansko stanje glede njegovih preživninskih obveznosti ni bilo pravilno ugotovljeno, saj v izpodbijanem sklepu navedena preživninska obveznost ne odraža njegovega dejanskega položaja. Pojasnil je, da se za prve tri otroke preživninska obveznost izplačuje iz pristojnega sklada, sam pa mesečno poravnava le razliko v višini približno 30 EUR za vsakega od njih. Za druga dva otroka mesečno plačuje 160 EUR za vsakega. Njegovo mesečno preživninsko breme je zato bistveno manjše, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu. Pritožnik sodišču prve stopnje očita tudi preuranjen zaključek, da iz njegovih prihodkov ne bo mogoče oblikovati stečajne mase in pojasnjuje, da je zaposlen za nedoločen čas, zaposlitev je stabilna, prejema pa minimalni dohodek, zaradi česar si prizadeva najti bolje plačano zaposlitev.

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in (rubljivih) prihodkov, da bi se lahko oblikovala stečajna masa. Ker je hkrati tudi ugotovilo, da dolžnik odpusta obveznosti ne more doseči, je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo. Na ugotovitev o višini dolžnikovih preživninskih obveznosti je oprlo sklep, da dolžnikovi prihodki ne zadoščajo za oblikovanje stečajne mase, zato tudi ne za dosego prvega namena stečajnega postopka. Gre torej za odločilno dejstvo za presojo v tej zadevi, glede katerega pa je dolžnik s pritožbenimi navedbami uspel zasejati dvom v njegovo pravilnost.

7.Glede na navedeno je višje sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v katerem bo potrebno najprej razčistiti, koliko znašajo dolžnikove preživninske obveznosti, nato pa ponovno odločiti o dolžnikovem predlogu.