Jedro

Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je zahtevala, čeprav je bila pravilno vabljena, je predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz zdravniškega izvida ne izhaja obstoj nenadne in nepredvidljive bolezni ali poškodbe, ki naj bi tožencu onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Zaradi težav se je toženec v času izdaje zdravniškega izvida zdravil že tri mesece, prav tako pa iz izvida ne izhajajo kakršnekoli predpisane omejitve fizične aktivnosti, ki bi se jih toženec v času zdravljenja moral držati in bi mu omejevale sodelovanje v ICp97-18.odtpredmetnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 17793/2017 z dne 6. 3. 2017 obdržalo v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo plačilo njenih nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 38,70 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izreku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženec, smiselno pa zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče pisno zaprosil za časovni zamik za podajo odgovora na tožbo. Predlogu sodišče ni ugodilo in mu s tem onemogočilo možnost odgovora na tožbo. V nadaljevanju pritožbe navaja, da sodišče neutemeljeno ni ugodilo njegovemu predlogu za preložitev naroka, čeprav iz zdravstvenega izvida izhaja, da ima nenavadno bolezen, ki je prenosljiva s stikom.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica kot upnica zoper toženca kot dolžnika vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Okrajno sodišče v Ljubljani, centralni oddelek za verodostojno listino, je na podlagi tega predloga izdalo sklep o izvršbi VL 17793/2017 z dne 6. 3. 2017. Zoper sklep je toženec vložil ugovor. Toženec je zahteval izvedbo glavne obravnave, kjer bo sodišče ugotovilo, da je izvršba nična. Nato je stekla pravda. Tožnica je po pozivu okrajnega sodišča dopolnila tožbo in v dopolnitvi navedla dejstva, na katera opira zahtevek in predlagala dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Toženec na dopolnitev tožbe ni odgovoril, sodišču pa je predlagal, da rok za odgovor na dopolnitev tožbe podaljša do 25. 8. 2017. Sodišče predlogu toženca ni ugodilo in mu z dne 17. 7. 2017 (vročeno 18. 7. 2017) poslalo vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za dne 4. 10. 2017. V vabilu na narok za glavno obravnavo je bil toženec opozorjen na posledice izostanka z naroka, in sicer, da če ne pride na narok, čeprav je bila v redu vabljen, izda sodišče sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (sodba na podlagi pripoznave), razen če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 454. člena ZPP v zvezi s 316. členom ZPP). Nobena od pravdnih strank se naroka z dne 4. 10. 2017 ni udeležila. Tožnica je sodišču sporočila, da se zaradi prezasedenosti in v izogib nesorazmernim stroškom naroka ne bo udeležila. Toženec pa je sodišču z dopisom, poslanim 30. 9. 2017, predlagal preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov. Sodišče predlogu ni ugodilo in o zavrnitvi predloga toženca tudi obvestilo (prim. uradni zaznamek na list. št. 43). Sodišče je ugotovilo, da za preložitev ni utemeljenih razlogov. Iz zdravniškega izvida z dne 22. 9. 2017, ki ga je toženec priložil predlogu za preložitev naroka, namreč ne izhaja, da bi bile zdravstvene težave nenadne in nepredvidljive, saj trajajo že tri mesece in niti niso takšne, da bi mu onemogočale prihod na sodišče in sodelovanje na naroku (115. člena ZPP). Ker je toženec zahtevala izvedbo naroka, na katerega ni pristopil, sodišče pa je ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP) je upoštevaje določilo 453.a in 316. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

6. O pritožbi odloča sodnica posameznica na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP.

7. V obravnavanem primeru so pritožbeni razlogi omejeni, ker se sodba na podlagi pripoznave sme izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (3. odstavek 338. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno vodilo postopek v skladu s pravili postopka v sporih majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (1. odstavek 443. člena ZPP). Sodišče je na predlog tožnice razpisalo glavno obravnavo. Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je zahtevala, čeprav je bila v redu vabljena, je v skladu s 3. odstavkom 454. člena ZPP predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave. Posledica nepristopa tožene stranka na narok je vzpostavitev pravno procesne domneve, da je zahtevek, koliko ne predstavlja nedovoljenega razpolaganja, utemeljen. Na narok je bil v redu vabljen in na poledice izostanka tudi opozorjen.

9. Toženec v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni ugodilo njegovemu predlogu za preložitvi naroka za glavno obravnavo.

10. Preložitev naroka ZPP ureja v 115. členu, ki v prvem odstavku določa, da lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek). Če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (prva in druga poved drugega odstavka).

11. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje (točka 7. sodbe), da toženec ni izkazal opravičljivih razlogov za preložitev naroka v smislu 115. člena ZPP. Iz zdravniškega izvida z dne 22. 9. 2017 (list. št. 44 v spisu) izhaja, da ima toženec diagnosticirane bradavice na spolnem organu, ki so prisotne že tri mesece. Ob zadnjem pregledu mu je bila narejena krioterapija, ki je stanje nekoliko izboljšala. Kot nadaljnja terapija je bilo tožencu predpisano, da naj čez teden dni oziroma po umiritvi vnetja na spolni organ začne nanašati kremo Aldar trikrat tedensko preko noči. Terapija s kremo naj se izvaja približno dva tedna. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz zdravniškega izvida ne izhaja obstoj nenadne in nepredvidljive bolezni ali poškodbe, ki naj bi tožencu onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Zaradi težav se je toženec v času izdaje zdravniškega izvida zdravil že tri mesece, prav tako pa iz izvida ne izhajajo kakršnekoli predpisane omejitve fizične aktivnosti, ki bi se jih toženec v času zdravljenja moral držati in bi mu omejevale sodelovanje v predmetnem postopku. O zavrnitvi prošnje za preložitev naroka pa je bil s strani sodišča tudi obveščen po telefonu z dne 3. 10. 2017 (list. št. 43).

12. Sodišče prve stopnje je prav tako ravnalo pravilno, ko je zavrnilo predlog toženca za podaljšanje roka za odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke, saj gre v danem primeru za zakonski rok in ga zato ni mogoče podaljšati. V skladu z določbo 110. člena ZPP so podaljšljivi le sodni roki, ki jih sodišče lahko podaljša na predlog prizadete osebe, če so za to opravičeni razlogi. Zakonski rok je neposredno določen v zakonu, sodni rok pa je tisti, pri katerem dolžino roka določi sodišče. Dolžina roka za odgovor na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke je določena v 452. členu ZPP in znaša 8 dni. Ker gre za zakonsko določen rok, je kot tak nepodaljšljiv, toženec pa je bil na rok opozorjen.

13. Pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v okviru dovoljenih pritožbenih razlogov (iz 3. odst. 338. člena ZPP) pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v pritožbenem postopku. Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeči stranki pa stroški v zvezi s pritožbo niso nastali.