Jedro

Tožnik v tožbi ne pojasni konkretno, zaradi katerih procesnih dejanj v zadevi, v zvezi s katero je bil upravičencu postavljen za zagovornika, je moral vsakič neizogibno osebno potovati iz Maribora v Ljubljano na obisk k upravičencu in tudi ni pojasnil, zakaj teh dejanj (pojasnil, posvetovanj, prevzema dokumentov...), potrebnih za pripravo obrambe, ni bilo mogoče opraviti preko komunikacije na daljavo (npr. preko telefona, (elektronske) pošte). V dokaz svojih navedb tožnik tudi ni predložil nobenih dokazil. Ob odsotnosti podrobnejših pojasnil in predlaganih dokazil pa se dvom v nujnost tolikšnega števila obiskov tožnika pri upravičencu organu za BPP upravičeno poraja tudi zaradi pogostosti (eden ali dva obiska mesečno) in dolžine posameznih obiskov (obisk dne 8. 5. 2024 npr. ni trajal niti eno minuto, obisk dne 28. 5. 2024 pa je trajal le 4 minute).

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Krškem, št. Bpp 915/2024 z 14. 10. 2024 se v 2. točki izreka, v delu glede odločanja o priznanju nagrade za vložene pritožbe zoper sklepe, ki so bili pri sodišču vloženi dne 13. 2. 2024, dne 11. 3. 2024, dne 8. 5. 2024, dne 5. 7. 2024, dne 4. 9. 2024 in dne 24. 9. 2024, odpravi ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.V preostalem delu se tožba zavrne.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem (organ za BPP) je s sklepom Bpp 915/2024 z 14. 10. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) A. A., odvetniku v Mariboru (tožniku v tem postopku), odmeril nagrado in stroške zastopanja v višini 1.964,76 EUR (1. točka izreka), v presežku pa je predlog odvetnika zavrnil (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem, Bpp 915/2023 z dne 29. 12. 2023, določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu B. B., in sicer za zagovor na prvi stopnji v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Krškem I Kpr 83741/2023 (tudi po vložitvi obtožbe). Tožnik je pravočasno priglasil nastale stroške za dejanja brezplačne pravne pomoči, ki jih je opravil za upravičenca.

3.Za potrebe odmere stroškov je strokovna služba organa za BPP pridobila kazenski spis Okrožnega sodišča v Krškem.

4.Na podlagi predloženih podatkov odvetnika ter listin kazenskega spisa organ za BPP ugotavlja, da znaša osnovna nagrada za odmero stroškov po tar. št. 10/4 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) 1000 točk. Od navedene osnove se je odvetniku odmerila nagrada za zagovor upravičenca do brezplačne pravne pomoči.

5.Za odsotnost iz pisarne in urnino je organ za BPP tožniku priznal nagrado po 6. členu OT. Za odsotnost iz pisarne mu je priznal 20 točk za vsake začete pol ure, za trajanje naroka pa mu je za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro priznal 50 točk.

6.Po javno dostopnih podatkih (google.maps) traja najkrajša pot na relaciji Maribor (sedež pisarne) - Ljubljana ZPKZ v eno smer 1 uro in 23 minut, kar pomeni, da traja pot v obe smeri skupaj 2 uri in 46 minut (in ne 4 ure). Zato je organ odvetniku za dne 16. 1. 2024 (seznanitev z zadevo v ZPKZ LJ) in za dne 23. 9. 2024 (narok po videokonferenci iz ZPKZ LJ) po četrtem odstavku 6. člena OT za odsotnost iz pisarne na navedeni relaciji priznal po 120 točk (6 × 20 točk). Najkrajša pot na relaciji Maribor - Ljubljana - Maribor (..., Maribor in ZPKZ Ljubljana) znaša v eno smer 126 km, v obe smeri pa 252 km, kar pomeni, da znaša kilometrina, ki se prizna odvetniku, 108,36 EUR (2 × 126 km × 0,43 EUR).

7.Ker je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč odobrena od dne 24. 12. 2023 dalje, in sicer le za zagovor prosilca na prvi stopnji, organ za BPP tožniku ni priznal nagrade za opravljena dejanja, ki jih je opravil pred navedenim dnem, nagrade pa mu tudi ni priznal za pritožbe, o katerih odloča pritožbeno sodišče, to je za pritožbe zoper sklepe sodišča o podaljšanju pripora, ki jih je zagovornik podal na sodišče dne 13. 2. 2024, 11. 3. 2024, 8. 5. 2024, 5. 7. 2024, 4. 9. 2024 in 24. 9. 2024.

8.Odvetnik je priglasil tudi nagrado za pregled spisa in za kopije spisa dne 22. 1. 2024, zahteval pa je tudi povračilo kilometrine in nagrado za odsotnost iz pisarne za ta dan. Iz kazenskega spisa po ugotovitvi organa za BPP ne izhaja, da bi odvetnik navedenega dne pristopil na sodišče. V kazenskem spisu se nahajata le dva uradna zaznamka, iz katerih izhaja, da je odvetniški kandidat pristopil na sodišče dne 29. 5. 2024 in dne 3. 9. 2024, in sicer vsakokrat za 10 minut. Kot pojasnjuje organ za BPP, je tožnik brezplačno pravno pomoč izvajal od dne 24. 12. 2023 dalje in je od navedenega dne prejel v vednost tudi vse listine kazenskega spisa, zaradi česar po mnenju organa za BPP vpogleda v spis dne 29. 5. 2024 in dne 3. 9. 2024 za tek samega kazenskega postopka nista bila potrebna, čas 10 minut pa po mnenju organa tudi ne zadostuje za seznanitev s kakšno bistveno sestavino spisa. Organ za BPP zato meni, da je bilo navedeno opravilo namenjeno izključno priglasitvi stroškov. Za navedena dneva zato organ za BPP odvetniku ni priznal nagrade in tudi ne priglašenih stroškov kilometrine.

9.Odvetniku organ za BPP prav tako ni priznal priglašene nagrade za študij spisa in dokumentacije, saj ne gre za samostojni opravili v smislu tar. št. 43 OT. Nagrada za navedeno opravilo je bila odvetniku priznana že v osnovni nagradi.

10.Skladno s četrtim odstavkom 7. člena OT odvetniku tudi ni bil priznan 100 % povišek za uporabo tujega jezika, saj gre za odmero stroškov, ki jo opravi sodišče.

11.Sodišče je odvetniku glede na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči priznalo nagrado za sestanke v zavodu za prestajanje kazni zapora zgolj v potrebnem obsegu, to je za sestanek dne 16. 1. 2024 v času od 14:24 do 15:12 ure zaradi seznanitve z zadevo, vsi ostali obiski pa za potek kazenskega postopka po mnenju organa niso bili potrebni. Vsak od navedenih obiskov pri upravičencu je bil namreč izjemno kratek (v trajanju od 10 do 15 minut), kar glede na jezikovno oviro po presoji organa ne zadošča za strokovno pripravo obrambe, iz kazenskega spisa pa tudi ne izhaja potreba po posvetu s stranko, saj ni razvidno, da bi se v kratkem obdobju med obiski na spisu kaj delalo po sodišču. Organ za BPP je zato zavrnil priglašeno nagrado odvetnika za sestanke v ZPKZ za dne 29. 1. 2024, 13. 2. 2024, 14. 3. 2024, 8. 5. 2024, 28. 5. 2024, 27. 6. 2024, 19. 8. 2024 in 16. 9. 2024. Glede naroka z dne 23. 9. 2024 pa organ pojasnjuje, da je bil izveden na daljavo preko videokonference in je lahko odvetnik pred predobravnavnim narokom s prosilcem opravil zagovor, na katerem je bil tudi prisoten tolmač.

12.Organ za BPP odvetniku tudi ni priznal priglašene nagrade 1.000 točk za 10 x po 0,5 ure čakanja v ZPKZ Ljubljani na razgovor, saj navedeno opravilo ni z ničimer izkazano. Priznal pa mu tudi ni nagrade 50 točk za prošnji za pogajanja dne 15. 1. 2024 in dne 7. 6. 2024, saj je dne 7. 6. 2024 odvetnik vložil popolnoma enako prošnjo kot pred tem dne 15. 1. 2024, zaradi česar mu je organ za navedeno opravilo priznal le eno nagrado.

13.Prav tako mu ni priznal priglašene nagrade 500 točk za pet dokaznih predlogov in tudi ne nagrade 200 točk za dokazni predlog z dne 28. 5. 2024, saj se v kazenskem spisu dokazni predlogi - vloge ne nahajajo.

14.Za odgovor na predlog okrožnega državnega tožilstva z dne 5. 1. 2024 glede podaljšanja pripora dne 8. 2. 2024 je organ za BPP odvetniku priznal nagrado po tarifni številki 8/16 OT in ne priglašenih 300 točk. Za vložitev ugovora zoper obtožnico pa se je odvetniku priznala nagrada skladno z OT in ne priglašenih 1000 točk.

15.Kot nadalje pojasnjuje organ za BPP, iz kazenskega spisa izhaja, da je bil dne 23. 9. 2024 predobravnavni narok in narok za izrek kazenske sankcije izveden preko videokonference (prosilec, zagovornik in tolmač so bili prisoti v ZPKZ), zaradi česar je organ za BPP za navedeni dan odvetniku priznal nagrado za predobravnavni narok, za narok za izrek kazenske sankcije, trajanje odsotnosti iz pisarne in kilometrino. Vso ostalo nagrado, ki jo je odvetnik priglasil za dne 5. 3. 2024, dne 26. 3. 2024, dne 17. 4. 2024 in dne 19. 7. 2024, pa je organ za BPP zavrnil, saj našteti naroki dejansko niso bili izvedeni. Iz kazenskega spisa tudi ne izhaja, da so bila na okrožnem državnem tožilstvu opravljena pogajanja, dokazila za to pa v spis ni predložil niti odvetnik. Zahtevek za izplačilo nagrade in stroškov je zato organ v tem delu zavrnil.

16.Glede v kazenski spis vloženih odgovorov odvetnika po e-pošti (glede izvedbe narokov) pa je organ za BPP odvetniku materialne stroške priznal v celoti.

17.V nadaljevanju obrazložitve organ za BPP po alinejah našteva odvetniške storitve, ki jih je priznal odvetniku, katerih skupna vrednost znaša skupaj z 2 % materialnimi stroški 2.322,9 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR, ki velja v času odmere nagrade, znaša 1.393,74 EUR. Tožniku je organ priznal tudi kilometrino v višini 216,72 EUR (za relacijo Maribor-Ljubljana-Maribor za dne 16. 1. 2024 in dne 23. 9. 2024) ter 22 % DDV v znesku 354,30 EUR, ker je odvetnik davčni zavezanec.

18.Kot na podlagi obrazloženega zaključuje organ za BPP, je odvetnik tako upravičen do nagrade in povračila stroškov v skupni višini 1.964,76 EUR, ki se izplača iz proračunskih sredstev.

Navedbe tožnika

19.Tožnik se z zavrnilnim delom izpodbijanega sklepa ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu, saj meni, da mu organ neupravičeno ni priznal nagrade in stroškov za zagovor upravičenca do brezplačne pravne pomoči.

20.Tožnik v tožbenih navedbah izpostavlja, da mu je organ za BPP neupravičeno prepolovil del nagrade iz razloga, ker naj bi bile storitve opravljene pred 26. 4. 2023, torej v času, za katerega Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv-G) ni mogoče uporabiti.

21.Nadalje navaja, da se je s 1. 7. 2022 začela uporabljati spremenjena Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, po kateri se v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela na službenem potovanju v višini 0,43 EUR za vsak prevožen kilometer, zaradi česar tožnik meni, da bi mu moral organ za BPP priznati višjo kilometrino.

22.Ker se je moral z upravičencem do brezplačne pravne pomoči, ki je tujec, pogovarjati v tujem jeziku in mu v njegovem jeziku tudi pojasnjevati vsebino dopisov, tožnik meni, da mu pripada 100 % povišek na osnovno nagrado.

23.Upravičenec do brezplačne pravne pomoči je obtožen kaznivega dejanja po tretjem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1), za katerega je zagrožena kazen 15 let zapora, za tovrstna dejanja pa je predvideno sojenje pred petčlanskem senatom, kar pomeni, da znaša osnovna nagrada za vse storitve 1000 točk in ne le 600 točk, kot je napačno odločil organ za BPP.

24.Kot pojasnjuje tožnik, je upravičenca do brezplačne pravne pomoči v Zavodu za prestajanje kazni zapora v Ljubljani na njegovo željo večkrat obiskal v njegovi odvetniški pisarni zaposleni odvetniški kandidat C. C., ki mu je upravičenec ob vsakokratnem obisku predal določene dokumente. Zaradi priprave obrambe, dokaznih predlogov, izločitve dokazov, izločitve sodnika in pritožb zoper priporne sklepe je tožnik, ki prihaja (tako kot tudi njegov odvetniški kandidat) iz Štajerske, upravičenca obiskal več kot desetkrat.

25.Kot še navaja tožnik, je bil0 v zadevi potrebnih več posvetov s stranko, zoper priporne sklepe je bilo vloženih več kot pet pritožb, podanih je bilo tudi več kot deset dokaznih predlogov. S stranko se je bilo treba pred naroki tudi pripraviti na zaslišanja. Z državnim odvetništvom je bilo opravljenih več pogajanj glede priznanja krivde in kazni. Kot navaja tožnik, mu organ za BPP z izpodbijanim sklepom ni priznal vseh priglašenih stroškov, in sicer za več narokov in vlog, ki so bile utemeljene, pa tudi za več obiskov v Zavodu za prestajanje kazni zapora v Ljubljani, ki jih je tožnik opravil na željo stranke z namenom, da se pripravi ustrezna obramba. Na višje sodišče je bilo poslanih tudi nekaj dokaznih predlogov in predlog glede razpisa seje, vse na željo upravičenca do brezplačne pravne pomoči, s katerim je tožnikov odvetniški kandidat v Zavodu za prestajanje kazni zapora v Ljubljani opravil več razgovorov. Glede posvetov s stranko v priporu tožnik navaja, da se po obvezni razlagi 1.a točke tarifne številke 39 OT štejejo za samostojno opravilo, če so v razumnih mejah.

26.Kazenski postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, je bil kompleksen, saj je imel upravičenec veliko dokaznih predlogov, tudi iz tujine. Tožnik je, kot navaja, vložil številne ugovore pravne narave in podal dokazne predloge ter pisno končno besedo v obliki končnega poročila, ki pa je organ za BPP ni priznal oziroma je te storitve ovrednotil po njegovem mnenju prenizko. Sodišče, ki tožniku ni priznalo cca. 70 % priglašenih stroškov, je tako povsem arbitrarno presojalo o tem, kateri stroški so za postopek potrebni in kateri ne.

27.V nadaljevanju tožbe tožnik našteva opravljene storitve, navedene v stroškovniku, za katere mu organ za BPP po njegovem mnenju neutemeljeno ni priznal nagrade in stroškov v skupni višini več kot 13.000,00 EUR, zaradi česar je mnenja, da je z izpodbijanim sklepom v primerjavi z drugimi izvajalci brezplačne pravne pomoči, ki jim je bila nagrada za brezplačno pravno pomoč priznana v celoti, diskriminiran. Diskriminiran pa je tudi zaradi svojega poklicnega stanu in zato, ker je zastopal upravičenca - zapornika kot šibkejšo stranko v kazenskem postopku, s čimer je kršena njegova pravica do enakosti pred zakonom.

28.Izpodbijani sklep pa je po tožnikovem prepričanju tudi neobrazložen in ga zato ni mogoče preizkusiti.

29.Tožnik sodišču glede na obrazloženo predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi ter mu prizna nadaljnjo nagrado. Podrejeno predlaga, da sodišče v tem delu vrne zadevo toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov upravnega spora z DDV ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navedbe toženke

30.Toženka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

31.Sodišče je predmetno zadevo po 13.a členu Zakona o sodiščih obravnavalo kot prednostno zaradi možnega vpliva na proračunska sredstva.

Sodna presoja

K točkama I in II izreka:

32.Tožba je delno utemeljena.

33.Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela odločbe organa za BPP v 2. točki izreka, to je v delu, v katerem je bila zahteva tožnika za priznanje nagrade in za povračilo stroškov zastopanja upravičenca do brezplačne pravne pomoči zavrnjena.

34.V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo Bpp 915/2023 z dne 29. 12. 2023 določen, da B. B. kot upravičencu do brezplačne pravne pomoči, v času od 24. 12. 2023 dalje in tudi po vložitvi obtožbe, nudi brezplačno pravno pomoč za zagovor na prvi stopnji v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. I Kpr 83741/2023. Tožnik je storitve opravil in stroškovnik pravočasno vložil, organ za BPP pa predloženemu stroškovniku ni sledil v celoti. Med strankama je tako sporno, ali je tožnik do nagrade in do povračila stroškov, zaradi nudenja brezplačne pravne pomoči, upravičen tudi v delu, v katerem je organ za BPP njegov zahtevek zavrnil.

35.Skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi (v nadaljevanju: OT) in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

36.Tožnik v tožbi navaja več nepravilnosti izpodbijanega sklepa, med drugim naj bi organ, na podlagi pavšalne obrazložitve, povsem arbitrarno odločil o tem, kateri stroški so bili za postopek potrebni in kateri ne, zaradi česar po njegovem mnenju odločitve ni mogoče preizkusiti. Glede navedenega ugovora sodišče ugotavlja, da organ odmere stroškov ni izvedel pavšalno ampak je z navajanjem konkretnih razlogov ustrezno obrazložil odločitev v zvezi z odmero nagrade po posameznih postavkah OT. Tožnik zato neutemeljeno opozarja na neobrazloženost sklepa v zavrnilnem delu, s čimer naj bi bila podana bistvena kršitev pravil postopka. Nasprotno pa je pavšalno navajanje v delu tožbe mogoče očitati prav tožniku, ki v tožbi na straneh od 3 do 5 po alinejah našteva opravljene storitve, navedene v stroškovniku, za katere mu po njegovem mnenju organ za BPP nagrade ni priznal upravičeno, pri tem pa tožnik ne navedene konkretno (za vsako od zavrnjenih postavk), zakaj meni, da so razlogi, zaradi katerih mu organ po posameznih postavkah v odločbi ni priznal priglašene nagrade oziroma stroškov, napačni.

37.Neutemeljen je tudi očitek tožnika, da bi mu organ moral kot osnovno nagrado za zagovor obdolženca, zaradi kaznivega dejanja po tretjem in šestem odstavku 308. člena KZ-1, za katerega je zagrožena zaporna kazen 15 let in predvideno sojenje pred petčlanskim senatom, priznati 1000 točk in ne zgolj 600 točk, kolikor naj bi mu jih z izpodbijanim sklepom priznal organ za BPP. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (tretji odstavek na str. 2) namreč izhaja, da je organ za BPP tožniku nagrado za zagovor upravičenca do brezplačne pravne pomoči odmeril od osnovne nagrade 100o točk po tar. št. 10/4 OT (po kateri se odmeri nagrada za zagovor obdolženca v primeru zastopanja pred petčlanskim sodnim senatom) in ne od osnovne nagrade 600 točk, kot navaja to napačno tožnik v tožbi.

38.Glede tožbenega ugovora, da bi mu moral organ za BPP priznati 100 % povišek osnovne nagrade zaradi komuniciranja z upravičencem do brezplačne pravne pomoči v tujem jeziku, pa sodišče pritrjuje stališču organa za BPP v obrazložitvi sklepa, da do poviška nagrade tožnik v obravnavani zadevi po OT ni upravičen, saj je 100 % zvišanje vrednosti storitve zaradi uporabe tujega jezika pri opravljanju storitev po četrtem odstavku 7. člena OT predvideno le za obračun storitev med odvetnikom in stranko, ne pa tudi za odmero, ki jo opravi sodišče ali drug organ. V obravnavanem primeru je namreč tožnik nastopal kot izvajalec brezplačne pravne pomoči, ki mu je nagrado in stroške za opravljene storitve odmeril organ za BPP s sklepom, kar pomeni, da mu storitve niso bile obračunane na podlagi dogovora s stranko (upravičencem do brezplačne pravne pomoči), ki je po četrtem odstavku 7. člena OT edini lahko temelj za odmero poviška.

39.V zvezi s povračilom stroškov kilometrine se tožnik v tožbi sklicuje na Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki se uporablja od 1. 7. 2022, in po kateri se stroški za prevožen kilometer na službenem potovanju v višini 0,43 EUR ne vštevajo v davčno osnovo. Sklicujoč se na navedeno uredbo, tožnik meni, da bi mu organ za BPP kilometrino moral obračunati v višjem znesku. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ za BPP tožniku pri izračunu potnih stroškov (kilometrine) upošteval znesek 0,43 EUR na prevožen kilometer iz navedene uredbe, tožbeni ugovor ni utemeljen.

40.Glede očitka tožnika v tožbi v zvezi z nepravilnim obračunom nagrade za končno poročilo stranki, pa sodišče ugotavlja, da nagrade za končno poročilo stranki tožnik v obravnavani zadevi ni priglasil, zato o nagradi v tem delu organ za BPP z izpodbijanim sklepom ni odločil.

41.Tožnik izpodbijano odločitev napada tudi v delu, v katerem mu organ za BPP ni priznal priglašene nagrade in stroškov za vseh deset obiskov upravičenca do brezplačne pravne pomoči v Zavodu za prestajanje kazni zapora v Ljubljani. Na podlagi podatkov o datumu in trajanju posameznih obiskov tožnika (oziroma pri njem zaposlenega odvetniškega kandidata) pri upravičencu v zavodu za prestajanje kazni zapora, ki jih je organ za BPP pridobil v postopku od Zavoda za prestajanje kazni zapora v Ljubljani, je organ tožniku priznal nagrado in stroške zgolj za en (prvi) obisk v zaporu dne 16. 1. 2024, v trajanju od 14.24 do 15.12 ure, na katerem se je odvetniški kandidat seznanil z zadevo. Nagrado in stroške za ostalih (kasnejših) devet obiskov tožnika oziroma njegovega odvetniškega kandidata v zavodu (dne 29. 1. 2024, dne 13. 2. 2024, dne 14. 3. 2024, dne 8. 5. 2024, dne 28. 5. 2024, dne 27. 6. 2024, dne 19. 8. 2024, dne 16. 9. 2024 in dne 23. 9. 2024) pa je organ zavrnil z obrazložitvijo, da so bili ti obiski z vidika poteka kazenskega postopka nepotrebni, saj iz kazenskega spisa ne izhaja, da bi se v kratkem obdobju med posameznimi obiski kaj delalo po sodišču. Izjemno kratki obiski v trajanju od 10 do 15 minut, upoštevaje tudi jezikovno oviro, po oceni organa za BPP ne zadoščajo za strokovno pripravo obrambe, obisk z dne 23. 9. 2024 pa je bil tudi združen s predobravnalnim narokom, ki je potekal na daljavo preko videokonference iz zavoda, na kateri je bil poleg upravičenca prisoten tudi tožnik oziroma pri njem zaposleni odvetniški kandidat.

42.Glede tožnikovih navedb glede njegove upravičenosti do nagrade in do povračila stroškov za navedene obiske upravičenca v zavodu za presojanje kazni zapora, ki da so bili potrebni, saj ga je upravičenec večkrat klical po telefonu z željo, da ga obišče zaradi priprave obrambe, to je priprave dokaznih predlogov, izločitve dokazov, izločitve sodnika in pritožb zoper priporne sklepe, ko bi mu naj obdolženi upravičenec do brezplačne pravne pomoči vsakič tudi izročil določene dokumente, sodišče pripominja, da s tako splošnim zatrjevanjem tožnik potrebe po tolikšnem številu obiskov obdolženega upravičenca v zavodu za prestajanje kazni zapora, tudi po presoji sodišča, ni izkazal. Tudi izražena želja upravičenca do brezplačne pravne pomoči, da ga odvetnik, določen za zagovor, osebno obišče v zaporu, sama po sebi še ne izkazuje potrebnosti obiska zagovornika z vidika pomena tega obiska za pripravo obdolženčeve obrambe. Tožnik v tožbi tudi ne pojasni konkretno, zaradi katerih procesnih dejanj v zadevi, v zvezi s katero je bil upravičencu postavljen za zagovornika, je moral vsakič neizogibno osebno potovati iz Maribora v Ljubljano na obisk k upravičencu in tudi ni pojasnil, zakaj teh dejanj (pojasnil, posvetovanj, prevzema dokumentov...), potrebnih za pripravo obrambe, ni bilo mogoče opraviti preko komunikacije na daljavo (npr. preko telefona, (elektronske) pošte). V dokaz svojih navedb tožnik tudi ni predložil nobenih dokazil. Ob odsotnosti podrobnejših pojasnil in predlaganih dokazil pa se dvom v nujnost tolikšnega števila obiskov tožnika pri upravičencu, po presoji sodišča, organu za BPP upravičeno poraja tudi zaradi pogostosti (eden ali dva obiska mesečno) in dolžine posameznih obiskov (obisk dne 8. 5. 2024 npr. ni trajal niti eno minuto, obisk dne 28. 5. 2024 pa je trajal le 4 minute).

43.Glede očitka tožnika, da mu je organ za BPP, neupoštevaje ZOdv-G (ki je v zadevah brezplačne pravne pomoči s spremembo petega odstavka 17. člena ZOdv odpravil znižanje nagrade na polovico), neutemeljeno prepolovil nagrado, pa sodišče ugotavlja, da je tudi ta očitek neutemeljen, saj iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je organ za BPP tožniku na podlagi pred sprejemom ZOdv-G veljavnega petega odstavka 17. člena ZOdv priznal le polovico nagrade.

44.Očitek tožnika, da je zaradi izpodbijane odločitve v primerjavi z vsemi drugimi izvajalci brezplačne pravne pomoči, ki jim je bila v celoti priznana priglašena nagrada, diskriminiran, pa je po presoji sodišča tako splošen in nekonkretiziran, da ga sodišče niti ne more preizkusiti.

45.Po ugotovitvi sodišča pa je tožba utemeljena v delu, ki se nanaša na nepriznano nagrado za sestavo in vložitev pritožb zoper sklepe sodišča o podaljšanju pripora, ki jih je tožnik kot zagovornik upravičenca do brezplačne pravne pomoči na sodišče vložil dne 13. 2. 2024, dne 11. 3. 2024, dne 8. 5. 2024, dne 5. 7. 2024, dne 4. 9. 2024 in dne 24. 9. 2024. Navedene nagrade organ za BPP prosilcu ni priznal iz razloga, ker je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč dodeljena le za zagovor v postopku na prvi stopnji, o pritožbah pa odloča pritožbeno sodišče.

46.Sodišče izpostavlja, da je glede priznanja nagrade za vložena pravna sredstva, zoper sklepe o podaljšanju pripora, namreč v sodni praksi sprejeto stališče, da odobrena brezplačna pravna pomoč za kazenski postopek na prvi stopnji zajema tudi pravno pomoč za vlaganje pravnih sredstev zoper priporne sklepe, ki jih sodišče izda v postopku na prvi stopnji, in sicer ne glede na to, da je o teh sklepih pristojno odločati višje, torej drugostopenjsko sodišče.

47.V obravnavani zadevi je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč odobrena za zagovor v kazenskem postopku na prvi stopnji, in sicer tudi za čas po vložitvi obtožnice. V okviru postopka pred sodiščem prve stopnje je bil zoper tožnika odrejen pripor, postopek glede upravičenosti pripora pa se vodi tudi na višjih stopnjah. Ker pa je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč očitno za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje (izrecno je bilo navedeno, da odobrena brezplačna pravna pomoč obsega tudi čas po vložitvi obtožbe), ta zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper procesne odločitve, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje. V takšnih primerih se upravičencu za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora brezplačna pravna pomoč ne odobri za vsako posamezno pravno sredstvo, saj ta procesna dejanja spadajo v okvir odobrene brezplačne pravne pomoči za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka.

48.Posamezne oblike ali obseg brezplačne pravne pomoči je mogoče tudi omejiti (drugi odstavek 28. člena ZBPP), vendar je pri tem treba upoštevati, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Pravica do sodnega varstva tako nujno vključuje, tudi za postopek pred sodiščem, potrebno strokovno pravno pomoč - svetovanje in zastopanje. Oseba, ki zaradi lastnih premoženjskih in socialnih razmer, teh stroškov ne zmore, je zato (če izpolnjuje z zakonom določene pogoje) upravičena do brezplačne pravne pomoči. Pri tem morajo biti oblika, obseg in trajanje brezplačne pravne pomoči določeni tako, da je ta učinkovita in prosilcu nudi ustrezno in kvalitetno strokovno pravno pomoč, to je svetovanje in zastopanje skozi postopek. Drugi odstavek 28. člena ZBPP sicer organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da določi tudi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči od zaprošene, ali da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, vendar pa le, če bo tudi s tem dosežen pričakovani rezultat. Po presoji sodišča pa je pričakovani rezultat dejanska in učinkovita pravna pomoč v postopku pred sodiščem, saj je le s tem dosežen namen, to je zagotavljanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva. Tudi druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP, ki določa, da je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, navedeno veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) in ne na posamezna pravdna ali procesna dejanja znotraj ene faze postopka. Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev posameznega pravnega sredstva znotraj ene faze postopka npr. postopka na prvi stopnji), pa ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem (bodisi pravdni postopek, upravni spor ali drug postopek pred sodiščem), je namreč kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se na to zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak ta tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj ji je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno.

49.Glede na obrazloženo bi moral torej organ za BPP tožniku nagrado priznati tudi za vložena pravna sredstva zoper izdane priporne sklepe sodišča v postopku na prvi stopnji.

50.V navedenem delu je tako sodišče tožbi, zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, ugodilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1) in zavrnilni del izreka izpodbijanega sklepa (v točki 2 izreka) v tem delu odpravilo ter vrnilo zadevo toženki v tem obsegu v ponovno odločanje. Pri odločanju v ponovljenem postopku je organ za BPP dolžan upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

51.V preostalem delu pa je sodišče tožbo kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.

52.Sodišče je na podlagi 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo za odločitev ključno predvsem pravno vprašanje, ali je tožnik glede na določbe OT in glede na obseg opravljenih dejanj, upravičen do nagrade in povračila stroškov za opravljene odvetniške storitve.

K točki III izreka:

53.Ker je sodišče tožbi deloma ugodilo in izpodbijani sklep delno odpravilo je, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika je tožnik, ki ga je v postopku upravnega spora zastopal odvetnik kot pooblaščenec, upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče ob upoštevanju 22 % DDV (odvetnik je namreč zavezanec za plačilo DDV), kar znaša skupno 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženki.

54.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ).

55.Sodna taksa bo vrnjena tožniku po uradni dolžnosti.

-------------------------------

1Glej npr. sodbi Upravnega sodišča RS v zadevah I U 768/2020 z dne 17. 5. 2022 ter II U 330/2022-6 z dne 26. 10. 2022.

2Glej sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi II U 330/2022-6 z dne 26. 10. 2022.

3Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006.

4Opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 30, 30/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.