Jedro

Prekinitev postopka je predvidena zaradi reševanja predhodnega vprašanja, ne pa zagotavljanju materialnoprocesnih predpostavk.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za prekinitev postopka.

2. Zoper sklep se je pritožil tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odredi prekinitev postopka oziroma da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico. Ocenjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo 13. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/07; UPB3, št. 45/08; ZPP), kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Izraža nestrinjanje s stališčem sodišča prve stopnje, da od izida izvršilnega postopka Okrajnega sodišča na Ptuju I 00477/2004, katerega obnovo je predlagal, ni odvisna odločitev o utemeljenosti njegovega tožbenega zahtevka. Po njegovem prepričanju bo uspeh tožeče stranke v obnovi izvršilnega postopka vplival na predmetno pravdo, saj se bo v primeru razveljavitve sklepa o izvršbi, ob predpostavki obrazloženega ugovora, zadeva reševala v pravdi. V pravdi se bo ugotavljalo ključno vprašanje za rešitev predmetne pravde in sicer ali sta stranki sploh bili v pravnem razmerju, kakšno je njuno pravno razmerje, pri čemer bo tožeča stranka lahko uveljavljala ugovore glede obsega porokove obveznosti.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog za prekinitev postopka zavrnilo, ker je ocenilo, da vprašanje „obstoja pogoja neupravičenosti in predpostavk pobotnega ugovora“, ki naj bi se po navedbah tožnika reševalo v izvršilnem oziroma „eventualnem“ pravdnem postopku, ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP.

6. Pritožbeno sodišče z odločitvijo sodišča prve stopnje soglaša in se v izogib ponavljanju sklicuje na njegove razloge. Tožnik obrazloženo ne oporeka razlogom sodišča prve stopnje, da za odškodninsko odgovornost tožene stranke vprašanja, ki jih izpostavlja tožnik, ne predstavljajo predhodnega vprašanja. Očitno, glede na pritožbene trditve, da „če v izvršilnem postopku z ugovorom doseže razveljavitev sklepa o izvršbi, je odpadla pravna podlaga za prisilno plačilo v izvršbi in se lahko uporabi 190. člen OZ za vrnitev zneska, ki ga v predmetnem postopku vtožuje tožeča stranka“ vztraja, da je pravna podlaga njegovega zahtevka 190. člen OZ. Na tej podlagi, kot je tožniku pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče v sklepu 1. 9. 2010, njegov zahtevek ne bi bil utemeljen. Pravni temelj (pravnomočni sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Ptuju I 00477/2004), na podlagi katerega je prišlo do (potrditvi tožnika) nezakonitega prehoda premoženja med njim in toženko, ni odpadel. Prekinitev postopka je predvidena zaradi reševanja predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP), ne pa zagotavljanju materialnoprocesnih predpostavk, kot si očitno zmotno predstavlja pritožnik (pritožbene trditve, da, če z ugovorom v izvršilnem postopku doseže razveljavitev sklepa o izvršbi, odpade pravna podlaga za prisilno plačilo v izvršbi). Vprašanje „neupravičenosti“ pridobitve (odpadla pravna podlaga) pa je, kot je bilo že pojasnjeno, na podlagi 190. člena OZ materialnopravna predpostavka. Pritožbeno izpostavljanje še drugih vprašanj, ki bi se reševala v izvršilnem postopku oziroma nadaljevanju le-tega v novi pravdi, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP, saj teh vprašanj v predlogu za prekinitev postopka ni izpostavljal. 7. V zvezi s pritožbenim razlogovanjem o tem, kaj se bo zgodilo, če bo z obnovo izvršilnega postopka uspel, pritožbeno sodišče tožniku le pojasnjuje, da obnovo postopka lahko predlaga le dolžnik ( 63. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; Ur. l. RS, št. 40/2004; ZIZ – UPB1, s spremembami in dopolnitvami; ZIZ). Tožnik pa sam v tožbi zatrjuje, da ga je toženec (upnik v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča na Ptuju I 2004/00477) navedel (zmotno) kot dolžnikovega dolžnika.

8. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), stroškov toženca z odgovorom na pritožbo pa pritožbeno sodišče ne ocenjuje za potrebne (155. člen ZPP), zato vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.