Jedro

Pritožbena graja neizvedbe predlaganih dokazov, in sicer zaslišanja strank ter prič, je prepozna, saj tožnica navedenih kršitev ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe z dne 22. 12. 2004 med prvo in drugo toženko (v nadaljevanju kupoprodajna pogodba) in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe (9.E ID ... k. o. X, v nadaljevanju: poslovni prostor). Ravno tako je zavrnilo podredni tožbeni zahtevek na razveljavitev kupoprodajne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 2.449,15 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Tožnica se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sodišče prve stopnje ni zaslišalo strank in prič. Ravno tako ni vpogledalo v vse listine. Zaradi tega so podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka in kršitev 8. člena ZPP. Napačno je presodilo listinsko dokumentacijo in ni prebralo priloge 1. Moralo bi upoštevati sodbo I Cp 2571/2013. Sporni poslovni prostor predstavlja skupno lastnino A. A. in tožnice. Med zahtevkoma v pravdi P 266/2000 in I P 537/98 ni istovetnosti. Postopek P 266/2000 je bil voden zgolj v zvezi z razdrtjem kupne pogodbe z učinkom za nazaj. Sodišče je o skupnem premoženju odločilo kasneje. Ne strinja se z zaključkom, da prvo toženka ni razpolagala s poslovnim prostorom na nezakonit način. Izpodbijana sodba je v nasprotju s pravico do poštenega sojenja razvrednotila tožničino skoraj dvajset letno pravno pot. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Toženi stranki nista podali odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 286.b člena ZPP mora stranka uveljavljati kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje takoj, ko je to mogoče. Posledično je pritožbena graja neizvedbe predlaganih dokazov, in sicer zaslišanja strank ter prič, prepozna, saj tožnica navedenih kršitev ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje(1). Pritožbena navedba o zagrešeni bistveni kršitvi pravil ZPP zaradi domnevnega ne-vpogleda v vse listine ni konkretizirana, saj tožnica ne pojasni, v katere listine po njenem mnenju sodišče prve stopnje naj ne bi vpogledalo.

6. Tožničina pravica do poštenega sojenja ni bila kršena. Pritožbeno sodišče se strinja z nosilnim razlogom izpodbijane sodbe, da je za presojo pravnega razmerja med pravdnimi strankami pravno relevantna zgolj pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z opr. št. I P 266/2000 z dne 16. 1. 2004. Sodišče prve stopnje ni napačno presodilo listinske dokumentacije in se tožnica neutemeljeno sklicuje na prilogo 1. Zaradi tega ni utemeljena pritožbena navedba o kršitvi 8. člena ZPP, tožnica pa se v tem postopku zmotno sklicuje na sodbo, ki je bila izdana v pravdi glede skupnega premoženja. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je materialnopravno pravilna. Tožnica je zahtevala ugotovitev neveljavnosti kupoprodajne pogodbe, s katero je prvo toženka drugo toženki prodala poslovni prostor. S tožbenim predlogom je zahtevala vknjižbo lastninske pravice na poslovnem prostoru. Ker je v konkretnem primeru takšno pravno posledico mogoče doseči le z izbrisno tožbo, je tožničin tožbeni zahtevek nesklepčen.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pa tudi kršitev, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

8. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP).

Op. št. (1): Prim. Zapisnik o glavni obravnavi z dne 21. 10. 2015, list. št. 41.