Jedro

Glede na to, da izpodbijana odločba temelji na zakonski določbi 74b. člena ZGO-1, ki jo je Ustavno sodišče RS z odločbo razveljavilo, o izpodbijani odločbi, s katero se ureja razmerje med strankami, pa do dneva odločitve še ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Koper št. 351-81/2009-10 z dne 8. 4. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožečima strankama stroške tega postopka v višini 350 EUR povečane za 20 % DDV v roku 15 po prejemu te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje na podlagi 2. odstavka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10 – ZUP) zavrgel predlog tožečih strank za obnovo postopka, končanega z gradbenim dovoljenjem za gradnjo nezahtevnega objekta-garaže Upravne enote Koper, št. 351-81/2009-5 z dne 24. 3. 2009, ki je bilo izdano investitorjema A.A. in B.B. iz C., ..., za gradnjo garaže na zemljišču parc. št. 1548/2 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano za nezahteven objekt. Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 111/05-odl.US, 120/06-odl.US, 126/07 in 108/09 – ZGO-1) v 74.b členu določa, da je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt izključno investitor. Na tej podlagi materialni predpis ne priznava statusa stranke lastniku sosednjega zemljišča, zato je predlog tožečih strank po tem, ko je ugotovil da ne obstaja nobeden izmed obnovitvenih razlogov določenih v 260. členu ZUP, na podlagi katerega bi organ po uradni dolžnosti moral uvesti obnovo postopka predlog tožečih strank, zavrgel. Tožeči stranki v tožbi izpodbijata odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga bistvene kršitve pravil postopka, kršitve materialnega prava ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi navajata, da sta investitorja že pred letom 1995 zgradila garažo v izmeri 5,25 x 7,95 m in že večkrat zaprosila legalizacijo, ki je bila večkrat zavrnjena. Po uveljavitvi sprememb in dopolnitev ZGO-1 sta investitorja ponovno zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja za isti objekt na kar jima je bilo izdano gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt št. 351-81/2008-5 z dne 24. 3. 2009. Izdano gradbeno dovoljenje je nezakonito, saj tožečima strankama ni bil priznan status stranke v postopku, napačno pa je bilo tudi uporabljeno materialno pravo, tožeči stranki sta zato zahtevali obnovo postopka izdaje nezakonitega gradbenega dovoljenja, ki jima je bila nezakonito zavržena. Sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi in tožečima strankama povrne tako stroške upravnega postopka, kot stroške tega upravnega spora.

Prizadeti stranki A.A. in B.B. v odgovoru na tožbo prerekata tožbene navedbe tožeče stranke in navajata, da sta že pred izdajo gradbenega dovoljenja obstoječi objekt delno porušili in odstranili tako, da bruto tlorisna površina ne dosega 30 m2. Glede na to, da gre za izdajo gradbenega dovoljenja za manj zahtevni objekt, tožeči stranki ne moreta imeti status stranke v upravnem postopku.

Tožeči stranki v pripravljalni vlogi prerekata navedbe prizadetih strank v odgovoru na tožbo, vztrajata pri dosedanjih tožbenih navedbah, da sporni objekt presega 30 m2, kar je meja za izdajo gradbenega dovoljenja za manj zahtevni objekt, predvsem pa se nahaja v oddaljenosti manj kot 4 m od parcelne meje. Nadalje navajata, da jima v upravnem postopku ni bilo omogočeno varovati svojih pravic, zaradi česar jima je bila kršena njuna ustavna pravica do pritožbe iz 23. člena Ustave Republike Slovenije.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba temelji na določbi 74. b člena ZGO-1, ki določa, da je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta samo investitor. Citirana določba v tovrstnih postopkih ni dopuščala vstopa drugim osebam, ki bi morebiti izkazovale pravni interes za udeležbo v le tem.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je s svojo odločbo opr. št. U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011 (Uradni list RS, št. 20/11) razveljavilo 74.b člen ZGO-1 in v obrazložitvi navedlo, da je posameznikom, ki imajo v materialnem pravu izkazan pravni interes za varstvo svojih pravnih koristi v postopku, uvedenem na zahtevo drugega (to je investitorja) dejansko odvzeta možnost učinkovitega varovanja njihovih pravnih koristi. Taka zakonska ureditev pomeni izvotlitev pravice iz 22. člena Ustave RS. Kadar presojana ureditev pomeni poseg v človekovo pravico do te mere, da preraste v izvotlitev človekove pravice, presoja dopustnosti posega ne zahteva tehtanja sorazmerja med posegom v človekovo pravico in morebitnim ustavno dopustnim ciljem, ki bi tak poseg upravičeval. Nobeden še tako dopusten cilj namreč ne more utemeljiti sorazmernosti ukrepa, ki izključuje udeležbo posameznikov v postopku, v katerem se odloča tudi o njihovih pravnih koristih. Ureditev iz 74. b. člena ZGO-1 pomeni za osebe, ki imajo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta interes varovati svojo pravno korist, izvotlitev pravice iz 22. člena Ustave RS, ki je nedopustna, zato je 74. b člen ZGO-1, kot neskladen z Ustavo, razveljavilo.

Zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07, uradno prečiščeno besedilo – ZUstS) v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo ne uporablja za razmerja, nastala pred tem dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Glede na to, da izpodbijana odločba temelji na zakonski določbi 74. b. člena ZGO-1, ki jo je Ustavno sodišče, z navedeno odločbo, razveljavilo, o izpodbijani odločbi, s katero se ureja razmerje med strankami pa do dneva odločitve še ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, in zahtevo vrnilo UE Koper v ponoven postopek.

K točki 2 izreka: Izrek o stroških temelji na določbah 25. člena ZUS-1. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožeči stranki pa v postopku zastopa odvetnik se jima prizna stroške v višini 350 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu-Uradni list RS, št. 24/07) povečano za 20 % DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (1. odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Upoštevaje določbo 3. odstavka 25. člena pa prizadeti stranki, če sodišče tožbi ugodi ne gredo stroški postopka.