Jedro

Stranka v postopku odmere vodnega povračila je le imetnik vodne pravice ali oseba, ki lahko skladno z zakonom, ki ureja vode, vodno pravico pridobi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni upravni organ zavrgel pritožbo tožeče stranke zoper odločbo o odmeri vodnega povračila zavezancu A.A. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje na določbi 229. in 240. člena člena ZUP. V skladu z 229. členom ZUP se zoper odločbo lahko pritoži stranka, oz. vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice in pravne koriti. Upravni organ ugotavlja, da pritožnik ni bila stranka v postopku izdaje odločbe o odmeri vodnega povračila in niti v pritožbi ni izkazal, da bi odločba posegala v njegove pravice oz. pravne koristi, zato je po ugotovitvi, da pritožbe ni vložila upravičena oseba, pritožbo na podlagi 240. člena ZUP s sklepom zavrgel. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku postopku potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, s svojo odločbo št. 3555-58/2012-2 z dne 19. 12. 2012. Navaja, da drugi odstavek 43. člena ZUP določa, da je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta oseba korist. Neposrednost pomeni, da je korist sedanja, obstoječa in ne morebitna, bodoča. Z odločbo upravnega organa o odmeri vodnega povračila, je bilo zavezancu A.A. na podlagi 12. člena Uredbe o vodnih povračilih odmerjeno vodno povračilo za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo za leto 2011. Iz spisne dokumentacije ni razvodno, da bi zavezanec A.A. vložil pritožbo. Pritožbo je vložila tožeča stranka, ki pa v postopku na prvi stopnji ni bila udeležena ne kot stranka, ne kot stranska udeleženka, pa še to po preteku 15. dnevnega zakonitega roka.

Tožeča stranka se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da želi, da jo sodišče zasliši in ji omogoči, da obrazloži več kot dveleten argumentirani dialog z odgovornimi na Agenciji Republike Slovenije za okolje in Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi, ki je po njeni presoji pravilna in zakonita in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi obeh upravnih organov, s katerimi sta utemeljila, da tožeča stranka ni upravičena oseba za vložitev pritožbe zoper odločbo o odmeri vodnega povračila tam navedeni fizični osebi.

Po prvem odstavku 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ima pravico do udeležbe v postopku (in s tem do vložitve pritožbe, kar je sporno v obravnavanem primeru) le oseba, ki zatrjuje in izkaže, da vstopa v postopek zaradi varstva svoje (osebne) korist, ki temelji na materialnem predpisu. Ta je tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist (interes) v upravni zadevi, ki je predmet odločanja v upravnem postopku. Pogoj bo izpolnjen, če osebi, kateri od predpisov tak status za konkretni postopek izrecno priznava, kot tudi tedaj, če iz vsebine predpisa izhaja, da je njena udeležba v konkretnem postopku potrebna, da z njo prepreči morebitni poseg v svoj pravno varovani položaj. Zato je treba pri presoji, ali ima oseba pravico udeleževati se postopka in s tem vlagati pravna sredstva, upoštevati, ali je konkretni upravni postopek po svoji vsebini tak, da je v njem sploh mogoče uresničiti varstvo zatrjevanih pravic in pravnih koristi. Tudi Ustavno sodišče je v odločbi U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011 navedlo, da je stranski udeleženec samo tisti, ki varuje kakšno svoj pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje (17. točka obrazložitve).

Iz upravnih aktov obeh stopenj je razvidno, da sta se upravna organa pri presoji, ali je občina upravičena oseba za vložitev pritožbe, oprli na določbe 12. člena Uredbe o vodnih povračilih (Uredba) in ugotovitev, da je bilo z odločbo, zoper katero je tožeča stranka vložila pritožbo, odmerjeno povračilo za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo za leto 2011 zavezancu A.A. V skladu s 7. členom te Uredbe pa je zavezanec za plačilo vodnega povračila imetnik vodne pravice ali oseba, ki lahko skladno z zakonom, ki ureja vode, vodno pravico pridobi.

Niti iz omenjene določbe, niti iz ostalih določb Uredbe, kakor tudi ne iz Zakona o vodah na podlagi katerega je bila izdana citirana Uredba, pa ne izhaja interes občine za sodelovanje v tem postopku. Navedeno torej pomeni, da je upravni organ v skladu s 43. členom ZUP pravilno, na podlagi določb Uredbe, preveril, da tožeča stranka nima pravnega interesa za sodelovanje v obravnavanem postopku (in ni upravičena vlagateljica pritožbe). Zato je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Glede na navedeno so zato tožbeni ugovori, s katerimi tožeča stranka utemeljuje vložitev tožbe v tem upravnem sporu, za odločitev neupoštevni.

Ker se sodišče strinja, da tožeča stranka ni imela pravice do vložitve pritožbe zoper izdano odločbo o odmeri vodnega vračila, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.