Jedro

Toženca trajno prebivata na drugem naslovu kot je naveden v tožbi in ne gre za prehodno odsotnost zaradi dopusta, zdravljenja ipd., zato vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena. Posledično to pomeni, da vrnitev v prejšnje stanje ni institut, s katerim bi lahko toženca to uveljavljala, temveč lahko to uveljavljata v pritožbi zoper zamudno sodbo.

Izrek

1. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

2.

Pritožbi zoper zamudno sodbo se ugodi in se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

K pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za odgovor na tožbo tožeče stranke. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 30.294,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje tožena stranka in navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po ZPP. Navaja, da je pooblaščenec toženih strank izven predmetnega sodnega postopka v dopisih res navajali naslov tožencev v Sloveniji, vendar je evidentno, da toženca živita v Franciji in v Slovenijo prihajata le v času letnega dopusta. To, da je v zemljiški knjigi kot njun naslov navedena hišna številka v Š., je napaka, saj iz notarskega zapisa pogodbe, ki je v zbirki listin v zemljiški knjigi naveden njun pravi naslov, namreč naslov v Franciji. Okoliščina, da sta toženca odsotna večji del leta, dobro ve tudi tožeča stranka, saj živi v sosednji hiši v Š. in tudi ve, kdaj prihajata v Slovenijo. Tožena stranka meni, da so zaradi tega razlogi o odločilnih dejstvih v nasprotju s spisovnimi podatki, zato je sodišče prve stopnje kršilo tudi določbo 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, z zmotno in nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja pa tudi določbo 340. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da toženca roka za odgovor na tožbo nista zamudila iz upravičenega vzroka, saj bi morala poskrbeti za pooblaščenca za sprejem pisanj, če bi se hotela izogniti posledicam fikcije pravilne vročitve po 140. in 141. členu ZPP, česar očitno nista storila. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in, v skladu s 350. in 366. členom ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka in je sprejelo pravilno odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, čeprav razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedlo, niso pravilni. V postopku, ki je pred sodiščem prve stopnje stekel na predlog tožene stranke, da se ji dovoli vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za odgovor na tožbo, je bilo na podlagi zaslišanja tožencev in z vpogledom v njune osebne dokumente (tudi potni list R Slovenije) ugotovljeno, da imata toženca stalno prebivališče v Franciji, na naslovu R., kjer dejansko tudi prebivata ter prihajata v Slovenijo, na naslov naveden v tožbi, le v času letnega dopusta. Toženca torej trajno prebivata na drugem naslovu kot je naveden v tožbi in ne gre za prehodno odsotnost zaradi dopusta, zdravljenja ipd., zato vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena. Posledično to pomeni, da vrnitev v prejšnje stanje ni institut, s katerim bi lahko toženca to uveljavljala, temveč lahko to uveljavljata v pritožbi zoper zamudno sodbo, kar sta v obravnavani zadevi tudi storila, kot bo razvidno v nadaljevanju. Ne glede na navedeno je sodišče odločilo pravilno, ko ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje oz. je predlog tožene stranke zavrnilo in odločitev ni v nasprotju z določbo 1. odstavka 116. člena ZPP. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi zoper zamudno sodbo: Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da na parc. št. 46/3.S in 1413/1, obe k.o. Š. obstaja služnostna pravica poti, hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili v korist nepremičnine s parc. št. 46/2.S, k.o. Š. in v breme nepremičnin s parc. št. 46/3.S in 1413/1, obe k.o. Š., ki v širini 2,5 m in kot izhaja iz skice geometra G. z dne 13.06.1938, ki se v zbirki listin zemljiške knjige Okrajnega sodišča v S. vodi pod opr. št. Dn, poteka ob meji med parc. št. 46/3.S k.o. Š. in parc. št. 1473/2, 46/1, 1413/2 in 1413/4, vse k.o. Š. ter ob meji med parc. št. 1413/1 ter parc.št. 1413/4 in 48/1, vse k.o. Š. in sta toženi stranki dolžni tožeči stranki izstaviti izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim dovoljujeta vknjižbo služnostne pravice v zgoraj navedenem obsegu v zemljiško knjigo pri parc. št. 46/3.S k.o. Š. in parc. št. 1413/1 k.o. Š. in v korist gospodujoče parc. št. 46/2.S iste k.o. v roku 15 dni, ker bo sicer takšno dovolilo nadomestila ta sodba. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v znesku 79.242,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od izdaje sodbe do dneva plačila.

Proti navedeni sodbi se pritožuje tožena stranka, ki je hkrati vložila tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 7. in 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožencema tožba ni bila vročena, s tem pa nanjo nista mogla podati odgovora. Poleg tega utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožnica je k tožbi priložila le listino, ni pa pojasnjeno, zakaj vse do danes ni poskrbela za zemljiškoknjižni vpis zatrjevane služnosti. Verjetno je temu tako zato, ker tožnica take služnosti dejansko ne potrebuje in je do prihoda tožencev niti ni izvrševala.

Pritožba je utemeljena.

Tožba mora biti stranki osebno vročena. Osebna vročitev se opravi po določilu 142. člena ZPP, če osebne vročitve ni možno opraviti, se vročitev opravi po določbi 140. in 141. člena ZPP tako, da se na naslovu stranke pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Če naslovnik pisanja ne dvigne, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo stranki puščeno obvestilo (takoimenovana fikcija vročitve). V obravnavanem primeru je bila tožencema vročena tožba po pravilih fiktivne vročitve na naslov Š.. V postopku, ki je pred sodiščem prve stopnje stekel na predlog tožene stranke, da se ji dovoli vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za odgovor na tožbo, je bilo na podlagi zaslišanja tožencev in z vpogledom v njune osebne dokumente (tudi potni list R Slovenije) nedvomno ugotovljeno, da imata toženca stalno prebivališče v Franciji, na naslovu R., kjer dejansko tudi prebivata ter prihajata v Slovenijo, na naslov naveden v tožbi, le v času letnega dopusta. Toženca torej dejansko prebivata na drugem naslovu kot je naveden v tožbi in ne gre za prehodno odsotnost zaradi dopusta, zdravljenja ipd., zato vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena.

Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je, po določbi 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor. Vročitev dne 10.06.2000, opravljena v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZPP, torej ni bila (pravilno) opravljena. Glede na to je utemeljena trditev tožencev, da jima tožba ni bila (pravilno) vročena in zato pogoj iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe ob njeni izdaji ni bil izpolnjen. Ker je torej sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo v nasprotju z zgoraj omenjeno določbo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče, na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek o stroških temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.