Jedro

Oba postavljena odvetnika sta bila razrešena iz razlogov na strani tožnika. Zato je po presoji sodišča pravilna ugotovitev toženke, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena izredna BPP in njena odločitev, da mora tožnik neupravičeno prejeto BPP v višini 254,37 EUR vrniti v roku 30 dni od prejema odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku (v nadaljevanju tudi upravičenec) naložila povrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v znesku 254,37 EUR, v roku 30 dni od prejema izpodbijane odločbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Znesek je potrebno nakazati na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani (II. točka izreka), v kolikor upravičenec ne bo prostovoljno plačal dolgovanega zneska v danem roku, bo pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za BPP izvršil sklep po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka pojasnjuje, da je bila tožniku z odločbo Bpp 177/2015 z dne 28. 1. 2015 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 2873/2014. Za izvajanje BPP je bila najprej določena odvetnica A.A., ki je bila iz razlogov na strani upravičenca razrešena z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 177/2015 z dne 25. 9. 2015. Z isto odločbo je bil za izvajanje BPP določen odvetnik B.B., ki je bil prav tako iz razlogov na strani upravičenca razrešen z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 177/2015 z dne 21. 1. 2016. S to odločbo je bilo še ugotovljeno, da upravičencu preneha pravica do BPP in da se šteje, da mu BPP ni bila odobrena, pri čemer bo o višini neupravičeno prejete BPP odločeno s posebno odločbo. Pred izdajo izpodbijane odločbe ga je toženka pozvala, da se izjavi glede vračila le-te, kar je upravičenec tudi storil. V odgovoru upravičenec pojasnjuje, da sodišče v času sodnih počitnic ne bi smelo pošiljati sodnih pisanj, stranka pa na njih ni dolžna odgovoriti. Obširno navaja nestrinjanje z delom odvetnice A.A. in okoliščine njene razrešitve in zavrača plačilo zneska 254,37 EUR. V nadaljevanju obrazložitve toženka opiše tek rokov v času sodnih počitnic in upravičencu pojasni, da navedbe o delu odvetnice A.A. ter okoliščine njene razrešitve niso relevantne. Upravičenec odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 177/2015 z dne 25. 9. 2015 o razrešitvi odvetnice iz razlogov na strani upravičenca ni izpodbijal in je postala pravnomočna, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 177/2015 z dne 27. 1. 2016, s katerim je bila odvetnici priznana nagrada in potrebni izdatki za izvajanje BPP, pa je postal pravnomočen dne 10. 1. 2017 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča I U 152/2016. V nadaljevanju se toženka sklicuje na 43. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in pojasni, da je bilo odvetnici A.A. iz naslova BPP izplačanih 254,37 EUR na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 177/2015 z dne 27. 1. 2016. Ker gre za neupravičeno prejeto BPP, mora upravičenec plačati ta znesek. Toženka tudi izpostavlja možnost sklenitve pisnega dogovora o načinu vračila neupravičeno prejete BPP.

3. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil laično tožbo. Vztraja, da je predložil in vložil jasne materialnopravne, relevantne in utemeljene dokaze, ki dokazujejo korupcijska, nezakonita in protipravna ravnanja odvetnice A.A. ter posameznih predstavnikov sodišča. Večkrat je predložil jasne dokaze o kršitvah v postopku, kar pa so predstavniki sodišča zamolčali in se do kršitev niso opredelili, ampak so odločili v svojo korist. Če bi bila Slovenija pravna država, bi vsi odgovarjali za svoje kršitve, prepovedano bi jim bilo opravljanje njihovih funkcij. Meni, da je odvetnica A.A. toženki sporočila izmišljene storitve, ki naj bi jih opravila za tožnika, toženka pa je plačilo teh stroškov naložila tožniku, kar je nezakonito in nedopustno. Odvetnica ni bila nikoli udeležena v postopkih in je namerno zamudila določene roke za vložitev vlog in na ta način delala v škodo tožnika. Glede na navedeno naj toženka jasno predstavi vse materialnopravne, relevantne in utemeljene dokaze, s katerimi utemeljuje svoje navedbe. Hkrati prosi sodišče, da ga oprosti plačila sodne takse.

4. Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sporočila, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, ter poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po devetem odstavku 30. člena ZBPP sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja svoje dolžnosti v redu. Namesto razrešenega odvetnika postavi drugega, o razrešitvi pa obvesti pristojno zbornico. Postavljeni odvetnik lahko tudi sam zahteva svojo razrešitev, in sicer, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega (deseti odstavek 30. člena ZBPP). Če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz desetega odstavka istega člena, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena (enajsti odstavek 30. člena ZBPP). V tem primeru se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.

7. Tožniku je bila z odločbo Bpp 177/2015 z dne 28. 1. 2015 dodeljena izredna BPP. Za izvajanje BPP je bila najprej določena odvetnica A.A., ki je bila razrešena iz razlogov na strani tožnika, in nato postavljen odvetnik B.B.. Slednji je prav tako predlagal razrešitev, čemur je organ za BPP ugodil. Tožnik sicer ugovarja, da za razrešitev odvetnice A.A. niso bili podani razlogi na njegovi strani, vendar pa teh navedb sodišče v obravnavanem upravnem sporu, ko odloča o zakonitosti akta o vračilu neupravičeno prejete BPP, ne more upoštevati. Tovrstne navedbe bi tožnik moral uveljavljati v tožbi zoper odločbo Bpp 177/2015 z dne 25. 9. 2015, s katero je bila razrešena odvetnica A.A., vendar tega ni storil. Zoper odločbo Bpp 177/2015 z dne 21. 1. 2016, s katero je bil razrešen odvetnik B.B. in s katero je bilo odločeno, da tožniku pravica do BPP preneha in se šteje, da mu BPP ni bila odobrena, je tožnik sicer vložil tožbo, vendar je naslovno sodišče s sodbo I U 195/2016-5 z dne 30. 3. 2016 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. To pa pomeni, da je o razrešitvi postavljenih odvetnikov iz razlogov na strani tožnika že pravnomočno odločeno in zato tožnik z ugovori, ki se nanašajo na razloge za razrešitev, ne more biti uspešen. Ker je prišlo do razrešitve dveh odvetnikov iz razlogov na strani tožnika, pa se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.

8. Predmet odločanja z izpodbijano odločbo je bila le še določitev višine neupravičeno prejete BPP. Iz naslova BPP je bil odvetnici A.A. izplačan znesek 254,37 EUR na podlagi sklepa Bpp 177/2015 z dne 27. 1. 2016. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil tožbo, ki jo je naslovno sodišče s sodbo I U 152/2016-13 z dne 10. 1. 2017 zavrnilo kot neutemeljeno. S tem je potrdilo, da je organ za BPP pravilno odmeril višino stroškov odvetnice A.A. za zastopanje v pravdnem postopku III P 2873/2014 pred sodiščem prve stopnje.

9. Tožniku je bila dana možnost, da se v zvezi s tem izjavi. V odgovoru le pavšalno in na splošni ravni izraža nestrinjanje z izpodbijano odločbo, brez konkretnih navedb dejstev in okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev v zadevi, zato jih sodišče zavrača. Kot že zgoraj pojasnjeno, sta bila oba postavljena odvetnika razrešena iz razlogov na strani tožnika. Zato je po presoji sodišča pravilna ugotovitev toženke, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena izredna BPP in njena odločitev, da mora tožnik neupravičeno prejeto BPP v višini 254,37 EUR vrniti v roku 30 dni od prejema odločbe.

10. Ker sodišče tudi nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni ugotovilo, je tožbo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. V zadevi je sodišče odločilo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 12. O predlogu za taksno oprostitev, ki ga je tožnik podal hkrati s tožbo, sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača.