- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sklep III R 31/2020
ECLI:SI:VSRS:2020:III.R.31.2020 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Upnik oziroma tožnik je odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja v pravno organizacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Izrek
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Šentjurju.
Obrazložitev
1. Upnik (sedaj tožnik) je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine; le-to je sklep o izvršbi izdalo. Na ugovor dolžnice (sedaj toženke) pa je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom VL 18808/2020 z dne 16. 4. 2050 sklep o izvršbi razveljavilo in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Celju.
2. Okrožno sodišče v Celju je sprožilo spor o pristojnosti. Opozorilo je, da v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor in da vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, zato je glede na sedež toženke podana stvarna in krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Šentjurju.
3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Šentjurju.
4. Obravnavani spor se je pričel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in se po razveljavitvi sklepa o izvršbi nadaljuje v pravdi. Upnik oziroma tožnik je odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja v pravno organizacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), zato ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Po prvem odstavku 481. člena ZPP se skladno s subjektivnim kriterijem za gospodarski spor namreč šteje vsak spor, v katerem sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost ali samostojni podjetnik posameznik. Po vsebini spornega razmerja prav tako ne gre za spor iz 482. ali 483. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o gospodarskih sporih (objektivni kriterij), saj tožnik od toženke zahteva plačilo za opravljene storitve. Obravnavana zadeva glede na navedeno po nobenem od kriterijev ne predstavlja gospodarskega spora.
5. Ker gre za premoženjskopravni zahtevek, katerega vrednost ne presega20.000,00 EUR, in tudi ne gre za katerega od sporov iz drugega odstavka 32. člena ZPP v stvarni pristojnosti okrožnega sodišča, je za odločanje pristojno okrajno sodišče (prvi odstavek 30. člena ZPP). V konkretnem primeru je to Okrajno sodišče v Šentjurju, na območju katerega ima toženka sedež (48. člen ZPP).
6. Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).